Vertikalni vrt sredi Ljubljane za otroško spoznavanje z naravo

Pobuda, da dotrajano pročelje na zunanjem otroškem igrišču oblikovno in vsebinsko domiselnega družinskega centra Mala ulica v Ljubljani, namenjenega predšolskim otrokom, ne bi le prenovili, temveč tudi ozelenili, je prišla iz ljubljanske občine – idejo je dal Karel Pollak. Oblikovno pa sta jo, tako kot preostali otroški center, zasnovali arhitektki Mateja Panter in Špela Kuhar.

Zelena stena za spoznavanje vodnega cikla Zunanje igrišče otroškega centra tako po novem krasi še zelena stena, za katero so rastline, zbrane v skupinah po posebnem redu. Del zelenja je tudi oprema, ki simbolizira oblake, vodo, reko in ribe. "Tako kot v notranjost sva tudi v zasnovo zelene stene želeli vplesti zgodbo. V notranjih prostorih se otroci skozi igro spoznavajo z Ljubljano, medtem ko sva jim skozi vertikalni vrt želeli predstaviti vodni cikel," pojasnjuje arhitektka Mateja Panter.

Zgodba se tako začne pri iz svetlo modre odbojne površine izdelanih oblakih, kapljice so zasnovane kot obešeni elementi, ki se gibljejo v zraku in v kompoziciji vertikalnega vrta ustvarjajo dinamiko. Element Ljubljanice predstavlja vijugasta prav tako modra odbojna površina, pod katero so obešene ribe. Te so tudi glasbilo – zvoke otroci lahko izzovejo z udarjanjem s palčicami. Vse skupaj pa je položeno na zeleno steno, kar simbolizira grič.

Kot poudarja še ena izmed avtoric vertikalnega vrta, arhitektka Špela Kuhar, ta ne predstavlja le prve javne zelene stene pri nas, temveč je ta projekt tudi v mednarodnem kontekstu prvi, v katerega je poleg rastlin vključena še dodatna oprema, ki nakazuje določeno zgodbo.

Otrokovo spoznanje z dišavnicami Pod elementi rib, za katere brez vode ni življenja, kot otrokom pripoveduje zelena stena, pa je še en poligon za otroško spoznavanje s svetom narave. V tem primeru so to zasajene rastline in dišavnice, origano je že med njim. Posadili so tudi jagode, a se zaradi letošnje oblice dežja niso obdržale, zato jih najmlajši niso mogli obirati, kar pa vseeno ne prepričuje njihovega spoznavanja z drugim rastlinjem.

Prvič se zalivanje rešuje s podtalnico Inovativnost zelena stena otroškega centra izkazuje tudi na tehnološki ravni, saj so zanjo v podjetju Humko Bled sistem zalivanja pozimi prvič rešili s podtalnico, zaradi česar voda ne zmrzne in se rastline zato ne posušijo. Gre za eksperiment, s katerim naj bi rastline preživele tudi zimo.

Pozimi voda ogreva, poleti ohlaja Pročelje so prekrili s patentirano obliko panelov, ki omogoča optimalno razrast rastlin. Te so posadili v poševne odprtine, nagnjene proti soncu, hkrati pa so zanje predvideli sistem odtajevanja, ogrevanja in ohlajevanja, kar je svetovna novost, poudarjajo izvajalci projekta.

"Steno prekriva razvod cevi, skozi katere se pretaka prenosni medij, ki ga ogreva podtalnica iz globine 32 metrov. Za to sta skopani dve globoki luknji," tehnično plat pojasnjuje Tomaž Čufer iz podjetja Humko. Temperatura vode, ki do rastlin prihaja skozi cevi, je tako približno 13 stopinj Celzija, kar je dovolj, da lahko pozimi odtali substrat in tako nastane zelenje. Rastline se v zimskem času lahko povsem osušijo zaradi tega, ker je voda v obliki ledu zanje nedostopna. Sistem iz cevi s podtalnico pa v hladnejšem delu leta predstavlja ogrevalni sistem za rastline. V vročih poletnih dneh pa s podtalnico hladijo stene zgradbe in zmanjšujejo potrebo po hlajenju.

Prihodnost je v zeleni arhitekturi "Prihodnost je v zeleni arhitekturi, pa naj bodo to stene, streha, stavbe … O tem se bomo sicer še veliko naučili, a na teh površinah bomo lahko pridelali marsikaj," je jasen Tomaž Čufer. Pravi še, da je vertikalni vrt v Ljubljani lahko učna stena za strojnike, energetike in vrtnarje.

Pa ne le to, saj je lahko spodbuda in primer dobre prakse tudi za druge podobne projekte.