Sodobno stanovanje nad ljubljanskimi strehami

Družinsko stanovanje na vrhu ljubljanske staromeščanske hiše je dodelano do zadnjega milimetra, tako funkcionalno kot oblikovalsko. "Vso energijo smo usmerili v to, da bo kakovost bivanja v stanovanju na najvišji ravni. Ene od njegovih prednosti so tudi dotok naravne svetlobe, dobro prezračevanje in izbira materialov," pravi arhitekt Miklavž Tacol.

Za pohištvo, razen kuhinje in delovnega kotička, so izbrali krtačen hrast. Po tleh je masiven hrastov parket, ki je po arhitektovih besedah poklon staromeščanskemu stanovanju. V preigravanju med starim in novim ter skozi zadržano oblikovanje se izraža osnovna ideja projekta – iskanje razmerja med izčiščenostjo in toplino domačega prostora.

Družinsko stanovanje na vrhu staromeščanske ljubljanske hiše je dodelano do zadnjega milimetra, tako funkcionalno kot oblikovalsko.

Arhitektura v ozadju, njena uporaba v ospredju

"Arhitektura resnično zaživi šele z uporabnikom, zato sem pristaš tega, da naj ta ostane v ozadju in ne izstopa preveč s pretiranimi barvami in vzorci, kadar to ni treba," je stališče Miklavža Tacola. Notranja zasnova je struktura, ki jo stanovalci in stanovalke dokončno oplemenitijo s svojimi predmeti, pa naj bodo to knjige, otroške igrače ali umetniška dela. Vse to pa ob razporeditvi opreme izraža način življenja, odnos do sveta in bivalne navade uporabnikov in uporabnic.

Na podlagi teh izhodišč je nastala notranja oprema za domovanje, v katerem med materiali prevladuje les, med barvami pa bela in siva. Ali kot je prostor še mogoče opisati: nič odvečnega, nenasičeno, a hkrati preudarno uporabno in nedvomno prijetno.

Brez nepotrebnega obremenjevanja prostora

Da pa se minimalistični pristop k oblikovanju pozna praktično na vsakem koraku, arhitekt ponazori na primeru omar, ki imajo "vrata na potisk, brez odvečnih kljuk." V imenu čim večje izkoriščenosti prostora so vzdolž vseh sten sob in hodnikov po meri izdelane omare, ki segajo vse do stropa. Prostor za garderobno omaro pa so našli tudi pod stopnicami.

Tako je v stanovanju skrito vse, kar ni nujno, da je vidno oz. za kar ni potrebe, da obremenjuje prostor, kot so to na primer čevlji, obleke, razni tehnični pripomočki, pralni stroj in drugo.

Odprt, pretočen in enovit prostor brez nepotrebnih pregrad je bilo osnovno vodilo notranjega oblikovanja.

Srce stanovanja je dnevna soba

Srce stanovanja, kot pravi arhitekt, je dnevna soba s kuhinjo in jedilnico ter nekoliko odmaknjenim delovnim kotičkom. Odprt, pretočen in enovit prostor brez nepotrebnih pregrad je bilo osnovno vodilo notranjega oblikovanja.

V galerijski prostor so umeščeni dodatna soba, prostor za shranjevanje in kopalnica. Manjše stranišče pa je urejeno tudi v vhodnem prostoru.

Les prevladuje tudi v spalnici.

Dolga in dokaj ozka tlorisna zasnova stanovanja, kot pravi Tacol, je zahtevala temeljit premislek o razporeditvi pohištva na nekoliko več kot sto kvadratnih metrih površine. Volumni, ki so oklepali obstoječe dimniške tuljave v prostoru, so že nakazovali smiselno ureditev, ki je nato nastala.

Središče stanovanja je dnevna soba s kuhinjo in jedilnico ter nekoliko odmaknjenim delovnim kotičkom.

Svetloba ima svoje mesto

"Stanovanje ima, čeprav je obrnjeno na sever, prijetno naravno osvetlitev. Veliko naravne svetlobe prepušča panoramska stena v bivalnem delu, od koder se odpirajo pogledi na meščanske strehe." Ob dobri prepustnosti naravne svetlobe v notranjost pa je premišljena tudi razporeditev svetil. Ta so po večini vgrajena v stene, z izjemo visečih luči v jedilnici. Stoječa luč v dnevni sobi  je v stanovanje prišla po vselitvi, tako kot še marsikateri drug detajl, od umetniške fotografije do drugih elementov vsakdana.