Skrivnostna vila Marija Vera pod Rožnikom, v kateri je živela evropska umetnica

Odmaknjena, a opazna hiša z okroglim stolpičem ob vznožju Tivolija še danes velja za eno od lepših ljubljanskih modernističnih vil. Je tudi ena prvih funkcionalističnih vil pri nas, pri nastanku katere se je njen arhitekt Maks Strenar zgledoval po delu dunajskega arhitekta Adolfa Loosa.

Vila Marija Vera – ime nosi po prvi slovenski akademski igralki, ki je živela med letoma 1881 in 1954 – je bila zgrajena leta 1929. Nastala je na zemljišču ob vznožju Rožnika, ki ga je umetnica kupila od gostilničarja Josipa Čada.

Lokacija je veljala za nezazidljivo, dokler pri spremembi njene namembnosti ni posredoval sam kralj Aleksander, navaja Bogo Zupančič v svoji knjigi Usode ljubljanskih stavb in ljudi, 49–72. Igralka se je namreč s prošnjo, da zemljišče postane zazidljivo, na vladarja obrnila s pismom. Ta je nato posredoval pri ljubljanski občini, da je dovolila gradnjo bele vile.

Igralko je prepričala ideja Plečnikovega učenca

Kot še pripovedovanja pričevalcev povzema Zupančič, naj bi za dom Marije Vere nastalo kar nekaj arhitekturnih predlogov, ki pa igralke niso prepričali. Na koncu se je odločila za idejo Plečnikovega učenca Strenarja.

Vila je bila dokončana v nekaj mesecih. Najprej je v njej živela sama, leta 1935 pa je visoko pritličje oddala Ivanu Sokliču, inšpektorju državne železnice v pokoju. Sem se je preselil s svojo služkinjo, prve prebivalce te ljubljanske stavbe v svoji knjigi popiše Zupančič.

Druženja v vili Marija Vera Vila igralke je zaradi pozidave izbranega zemljišča, pa tudi zaradi svojega modernističnega sloga že med gradnjo in tudi še nekaj časa po njej dvigovala veliko prahu, zapiše popisovalec njene zgodovine.

Nenavadnost hiše, ki je v tistem času in okolju marsikoga razburjala, odmaknjenost, ki je vzbujala pozornost, in skrivnostnost, vse to je mogoče pripisati ne le vili v času njenega nastanka, temveč tudi njeni prvi stanovalki.

V njo se je namreč Marija Vera ob svojem prihodu v Ljubljano umaknila v samoto. V družabnem mestnem življenju ni sodelovala, večino prostega časa je preživljala doma, kjer je sprejemala obiske. Vzdušje pri njej so opisovali kot preplet boemstva in resnobnosti.

Imela je tudi telefon, kar je bila takrat prava redkost

Vstop v svet Marije Vere se je začenjal že okoli zidov hiše, kjer je bil urejen vrt. Imela je tudi avtomobil, voznika in telefon, kar je bila v 30. letih prava redkost.

Garažo z zavitimi krožnimi stopnicami in teraso na vrhu je leta 1937 zasnoval arhitekt, pozneje režiser Bojan Stupica.

Danes je v hiši psihoanalitična ordinacija Eve Baar.