Pohištvo iz odpadnega materiala

"Odpadke bi morali dojemati kot zlato," pravi nizozemski oblikovalec Piet Hein Eek, ki svoje pohištvene kose iz odpadnega materiala redno predstavlja na največjih pohištvenih sejmih, kot je na primer milanski. Svoje delo razstavlja v različnih galerijah, njegove izdelke hranijo tudi v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.

Unikatnost vsakemu od kosov nizozemskega oblikovalca daje odsluženi material, ki s svojimi značilnostmi, v katere sta se vpisala pretekli čas in uporaba, narekujejo videz pohištvene površine. Na tak način vloga ustvarjalca ni več neizpodbitno avtorska, poudarja Piet Hein Eek, saj v njegovem načinu dela oblikovalec ne more nadzorovati vsake podrobnosti izdeka. Material je tisti, ki narekuje izdelek in ga s svojimi značilnostmi na površini tudi zaokrožuje.

Ne popolnost, temveč dolgotrajna lepota Zato oblkovalec ne stavi na popolnost, temveč raje na lepoto izdelkov. Zanj je pomembno, da zasnuje lepe in uporabne kose, ki so trajnostni in estetski tudi čez deset let. Pri tem je zanimivo, kot pravi sam, "da prihajam iz poklica, ki je med drugim utemeljen s potrošnjo. Pri tem s svojim delom vzpostavljam antikonzumerizem. Ustvarjati namreč želim stvari, ki bi bile dolgo vredne." Pa ne le to, v obtok spravlja tudi material, za katerega se sprva zdi, da je svoje že odslužil.

Naj gre za les stare omare ali česa drugega, zarjavele cevi iz nekdanje tovarne in podobno, v vsakem izmed teh elementov ustvarjalec vidi zgodbo o materialu, ki ga nato sestavlja v arhetipske in unikatne podobe.

Skozi svoje delo oblikovalec izpričuje sedanjost in preteklost ter misel na prihodnost, pa tudi zavedanje o neomejenosti virov. Vse to združuje v vsakem izmed pohištvenih kosov, ki jih zasnuje. Za njihovo načrtovanje si vzame čas, te pa izdelajo v njegovem studiu, v nekdanji tovarni, kjer zaposluje okoli 50 obrtnikov.