Okrasne grmovnice

Razkošje oblik in načinov rasti nam nudi pestro paleto rešitev pri oblikovanju našega vrta, predvsem pa z njimi zasadimo odlično trajno ogrodje in zasnovo za sajenje drugih vrtnih rastlin. S premišljenim kombiniranjem vedno zelenih in listopadnih grmovnic bo vrt zanimiv čez vse leto, takšne zasaditve pa so še posebej primerne za vse, ki imajo radi lep vrt, nimajo pa veliko časa za njegovo vzdrževanje.

Grm ali drevo?

Meja med grmovnicami in drevjem ni jasno definirana, saj lahko mnoge grmovnice gojimo kot drevje in obratno. Tudi velikost ni odločilna za razmejitev, dokaz za to pa so številne grmovnice, ki zrastejo višje od marsikaterih dreves. Kljub temu pa se pri oblikovanju držimo pravil, da ima drevje deblo in krošnjo, grmovnice pa oblikujejo ogrodne veje takoj nad tlemi. Kadar sadimo grmovnice pod drevjem, izberemo manjše, ki zrastejo največ do spodnjih vej krošnje dreves, večje pa z rezanjem oblikujemo in zadržujemo na ustreznem rastnem nivoju.

Razporeditev

Kam bomo posadili grm, ni odvisno samo od lege in rastišča, temveč tudi od vloge, ki mu jo bomo namenili. Izstopajoča mesta morajo grmi upravičiti s svojim videzom, ki pozornost pritegne večji del leta. Zimzeleni pušpan je ravno pravšnja grmovnica za popestritev vhodov in drugje, kjer se trudimo napraviti vtis, še posebej, če je lepo oblikovan. Tudi od samostojno rastočih grmov pričakujemo več kot le sezonsko cvetenje. Z barvo in obliko morajo zadostiti našim pričakovanjem, namenimo pa jim mesto, ki je lepo vidno iz različnih delov vrta. Uporabnost Praktičnost je poleg okrasne vrednosti tista lastnost, ki grmovnicam daje neprecenljiv pomen. Zakrivanje motečih dejavnikov, poudarjanje meje, blaženje prehodov med stavbo in vrtom ter številne druge uporabne vrednosti s pridom izkoristimo pri ustvarjanju celostne podobe vrta.

Kombinirano sajenje

Posrečeno razporejene različne grmovnice se medsebojno dopolnjujejo in pomagajo pri celoletni atraktivnosti takšnih zasaditev, kombiniramo pa jih lahko tudi z drevjem, trajnicami in minljivimi rastlinami. Ob zidu v ozadje zasadimo nekoliko višje grme, lahko tudi vzpenjavke, pod njimi pa razporedimo manjše rastline in grede s trajnicami. Načrtujemo lahko tudi sajenje v otokih z višjimi rastlinami na sredini in manjšimi na obodu. Marsikdaj je hitra rast želena lastnost, saj težimo k temu, da se vrtno ogrodje kar najhitreje oblikuje, svoje dobre strani pa imajo tudi počasi rastoče rastline. Vzdrževanja skorajda ni, morda sem in tja odrežemo kakšno štrlečo vejico, to je pa tudi vse.

Letni časi

Pred sajenjem se pozanimajmo, kdaj in na kakšen način je katera izmed rastlin atraktivna. Pri premišljenem sajenju v skupine bodo rastline delovale kot zbor z izstopanjem različnih solistov v zanimivem zaporedju čez vse leto. Naj se pesem začne s cvetenjem nepozebnikov, vmes naj se izmenjujejo številni cvetoči grmi, konča pa naj se v jesenskih barvah in z živobarvnimi plodovi.