Vrt
Sreda, 15. 9. 2010, 8.36
9 mesecev, 2 tedna
Jesenska setev in sajenje vrtnin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Prijetne septembrske temperature, letos sicer z nekaj več dežja, in zadostna vlaga nudijo idealne pogoje za sajenje in setev tistih vrtnin, ki jih bomo pobirali še letos ali v naslednjem letu.
Zaradi pospravljanja jesenskih pridelkov so mnoge gredice prazne, zato je prav, da jih zapolnimo z ustreznimi vrtninami. Lahko pa se odločimo tudi za zeleno gnojenje, kjer bomo rastline zadelali v tla in jih obogatili z organsko maso.
Mnoge vrste in sorte so primerne za jesensko setev. Poleg navadnih solat in berivk se lahko odločimo tudi za zimske sorte, kot so posavka, nansen, vegorka in druge. Te bodo prezimile in spomladi z oblikovanjem glavic poskrbele, da nam ne bo manjkalo vitaminov. Pomembno je, da jih presadimo na zadostno medsebojno razdaljo. Tako bo vsaki rastlini omogočen zadosten življenjski prostor. V tem času sejemo tudi motovilec, izbiramo pa lahko med večjim holandskim, ki je sicer nekaj manj odporen na zimski mraz, ljubljanskim, ta je odpornejši, a manjši, in žličarjem. Pri setvi je pomembno, da ne pretiravamo s količino posajenega semena. Vsaka rastlina potrebuje svoj prostor za uspevanje, nagnetene pa se bodo počasi razvijale. V takšni setvi je tudi pogost pojav pepelaste plesni, ki nam lahko uniči pridelek. Za hitrejše kaljenje seme motovilca za nekaj časa zamrznemo, potem pa potresemo po gredici in prekrijemo s presejanim kompostom.
Poznamo navadno rukolo in divjo, ki je nekoliko trpežnejša na zimski mraz. Po nekaj tednih bodo listi ravno pravšnji za rezanje ter dodajanje solatam in drugim jedem, divja pa lahko celo prezimi in jo pobiramo kmalu spomladi. Blitva in špinača. Ti dve vrtnini hitro rasteta, poleg tega pa dobro vplivata na druge vrtnine. Sejemo ju za pobranim fižolom in čebulo vse do oktobra.
Poleg majskega srebrnjaka, ki ga sadimo zdaj, lahko proti koncu meseca sadimo tudi navadno rumeno in rdečo čebulo, prav tako pa tudi zimski česen. Čebuljček naj bo drobnejši, da nam naslednje leto ne zacveti, debelejšega pa posadimo bolj na gosto in ga spomladi kmalu porabimo kot mlado čebulo.
Vrtnine, ki jih nameravamo prezimiti na gredicah, ne potrebujejo posebnega gnojenja. Povsem zadovoljne bodo s tistim, kar je ostalo za vrtninami pred njimi. Dušik je v tem času še posebej nezaželen, saj povzroča številne nevšečnosti. Rastline so bolj občutljive tako na nizke zimske temperature kot na bolezni, poleg tega pa tvegamo, da se bodo v listih naložili škodljivi nitrati. Za to je še posebej dovzetna zelena zelenjava, sajena v jesenskem času, ko je manj sončnih dni.
Gredice, ki so ostale prazne, lahko zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje. Izbiramo med mešanicami različnih vrst ali pa se odločimo za eno, na primer facelijo, inkarnatko, belo gorjušico, nokoto in še mnoge druge. Pomembno je, da imajo hitro rast, z zeleno maso, ki jo zadelamo v tla, pa ta obogatimo z organsko snovjo, ki smo jo odnesli z vrta ob spravilu pridelka.
