Energijska prenova stanovanjskih stavb – razkošje ali nujnost?

Uvod

Poraba energije za ogrevanje bivalnih in delovnih prostorov v Sloveniji predstavlja približno tretjino celotne porabe energije. V Sloveniji imamo po po podatkih Sursa iz leta 2011 več kot 670 tisoč naseljenih stanovanj, od tega jih je več kot 80 odstotkov starejših od 25 let in torej potrebnih manjše ali večje prenove. Raba energije ima več negativnih posledic od izpustov CO2 in s tem povezanega globalnega segrevanja, uvoza fosilnih goriv do velikih stroškov vsakega gospodinjstva. Stavbe s slabo toplotno zaščito in neprimernim ogrevanjem so tudi neprimerne za bivanje in negativno vplivajo na zdravje stanovalcev. Vzrokov za učinkovito rabo energije je torej veliko, od takih, ki so globalnega pomena, do takih, ki zadevajo nas same. Poleg učinkovite rabe je za okolje pomemben tudi prehod od fosilnih energentov k obnovljivim virom energije.

Pri energijski sanaciji je treba ustrezno ravnati in ukrepe izvajati v pravilnem vrstnem redu, če se ne odločimo za popolno prenovo. Najprej je treba prenoviti okna, sledita fasada in streha. Pri tleh je sanacija bolj problematična, saj pogosto nimamo na voljo dovolj višine za vgradnjo izolacije v ustrezni debelini (po pravilniku vsaj 12 centimetrov). Šele po gradbeni sanaciji se lotimo prenove sistema ogrevanja in priprave tople vode, saj je treba sistem na novo dimenzionirati – zaradi bistveno manjših toplotnih izgub potrebujemo namreč kotel z manjšo močjo, manjša ogrevala in podobno.

Ukrepi za energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju

Naštejmo na kratko nekaj ukrepov, s katerimi bomo izboljšali energijsko učinkovitost svojega stanovanja:

1. toplotna izolacija fasade (smiselna je skupna debelina izolacije med 15 in 20 centimetri),
2. toplotna izolacija poševne strehe ali stropa proti neizoliranemu podstrešju v skupni debelini okoli 30 centimetrov,
3. zamenjava oken in vrat s sodobnimi (izbira je odvisna tudi od tega, v katerem delu Slovenije je stavba, na vsak način pa naj ima zasteklitev toplotno prehodnost U_g enako ali manjšo od 1 W/m²K, celo okno pa pod 1,1),
4. zamenjava starega kotla na trda ali tekoča goriva, namnejena ogrevanju in/ali pripravi tople sanitarne vode s sodobnim kotlom s kondenzacijsko tehnologijo (hkrati se izvede izolacijo vseh cevovodov in regulacijo sistema),
5. hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema v večjih večstanovansjkih hišah (razvod se regulira tako, da imajo vsa stanovanja v vseh nadstropjih enako temperaturo),
6. zamenjava starega kotla s sodobnim na biomaso,
7. vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode,
8. vgradnja sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode,
9. vgradnja lokalnega ali centralnega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odtočnega zraka (rekuperacija),
10. zamenjava stare klimatske naprave s sodobno z večjo učinkovitostjo in tako dalje.

Izračun ekonomskih prihrankov in vračilne dobe

Bistven podatek pri odločitvi za izvedbo ukrepov je seveda čas, v katerem se nam bo vložen denar povrnil zaradi prihrankov pri stroških ogrevanja. Oceniti moramo letni prihranek energije in poznati ceno energenta, na drugi strani pa strošek ukrepa. Seveda je tu več neznank, na primer kakšna bo cena energije v prihodnjih letih in kakšne bodo obrestne mere. Bistven podatek je še, kakšen del vložka lahko pripišemo energijskemu prihranku, kakšen strošek pa je nastal zaradi izrabljenosti. Nekaj primerov, kjer energijski prihranki niso na prvem mestu, ampak je prenova nujna iz drugih razlogov:

• stara lesena okna imajo preperele okvirje,
• kotel za centralno ogrevanje je zarjavel,
• omet na fasadi je poškodovan,
• streha zamaka in strešniki so poškodovani.

Nekaj konkretnih primerov

Primer 1: Na stanovanjski hiši (velikost 10 krat 12 metrov, pritličje in nadstropje) je lastnik stara lesena okna z vezano zasteklitvijo in slabimi tesnili zamenjal za sodobna s šestkomornimi profili in trislojno zasteklitvijo (U_g = 0,6 W/m²K). Cena menjave skupaj z roletami in nekaj žaluzijami je bila 12 tisoč evrov. Poraba zemeljskega plina v treh letih pred ukrepom je bila v povprečju 1.700 Sm³, v treh letih po ukrepu 930 Sm³, z "normiranjem" na klimatske pogoje pa bi bila poraba preračunana na 1.200 Sm³. Prihranek je torej skoraj 35-odstoten. Stara okna so bila že v slabem stanju in menjava je bila po 25 letih nujna.

Primer 2: V fasado stanovanjskega bloka, ki ima 1.700 kvadratnih metrov stanovanjske površine, so stanovalci vgradili toplotno izolacijo, debelo 16 centimetrov, v skupni površini 985 kvadratnih metrov. Okna in streha so že bili energijsko sanirani. Skupni prihranki so ocenjeni na 55 odstotkov.

Primer 3: Na stanovanjsko hišo z mansardo s skupno uporabno površine 147 kvadratnih metrov, ki že ima nova okna in toplotno izolirano fasado, je lastnik dodatno vgradil še sodobna strešna okna, prezračevanje z rekuperacijo in sodobne sprejemnike sončne energije za pripravo tople sanitarne vode. Investitor še ni zamenjal starega kotla na ekstralahko kurilno olje. Prihranki znašajo več kot 30 odstotkov oziroma okoli 900 l ELKO letno. Investicija v okna je znašala 3.000 evrov, v prezračevanje z rekuperacijo 11.600 evrov, v sistem za ogrevanje vode s soncem (11,6 m² sprejemnikov) pa 11 tisoč evrov.

Sklep

Pri starejših objektih je zaradi dotrajanosti in sodobnih bivalnih zahtev potrebna prenova tako ovoja stavbe kot sistemov za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Pri tem je pomemben tudi vidik energijske učinkovitosti, zato je treba smiselno izbrati primerne ukrepe za prenovo in seveda upoštevati pravi vrstni red. Poleg finančnih prihrankov bomo s temi ukrepi izboljšali tudi bivalne pogoje in ne nazadnje povečali tržno vrednost svoje nepremičnine.