Nedelja, 18. 2. 2018, 15.05
6 let, 9 mesecev
INTERVJU: ŽAN KOŠIR
Odpisani adut o minljivi moči in labodjem spevu
Zakaj bi tržiškemu deskarju na snegu Žanu Koširju, ki je v Sočiju osvojil srebro in bron, pred tretjimi olimpijskimi igrami privoščili poslovilni veleslalom v Pjongčangu?
Tina Maze se je upokojila. Teja Gregorin se je zaradi afere z dopingom znašla pred rdečo lučjo. Vesna Fabjan je po nošenju slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti ostala brez šprinterskega štarta. Peter Prevc pa je svoja nastopa v Pjongčangu končal na desetem in dvanajstem mestu. Deskar Žan Košir bi torej lahko postal edini slovenski dobitnik olimpijske kolajne, ki bi štiri leta po Sočiju ponovil podvig. V Rusiji je osvojil dve odličji, in sicer srebro v paralelnem slalomu in bron v veleslalomu. V Južni Koreji bo lahko po krčenju programa tekmoval le v zadnjem. Njegov nastop pa še zdaleč ni (bil) samoumeven. Potem ko je bil v sezoni 2014/2015 z naskokom najboljši deskar na svetu, je nato zašel v začarani krog zdravstvenih težav. Zaradi bolečin v hrbtu je v zadnjih treh sezonah nastopil le na petih tekmah svetovnega pokala.
Je superveleslalomska zmaga Ester Ledecke klofuta za alpsko smučanje?
Ne. Deskarji nikoli ne tekmujemo s preostalimi disciplinami. Smo, kar pač smo. Je pa Ester seveda fenomen. Rad bi bil v njeni glavi in videl, kako je to mogoče. Dokazuje, da se da z delom doseči zelo veliko. Navdušuje predvsem z osredotočenostjo. Ve, kaj želi.
Podobno verjetno velja tudi za vas. V nasprotnem primeru verjetno ne bi kljubovali vsem zdravstvenim težavam in se borili za svoj olimpijski nastop. Je olimpijska tekma tista, ki ste jo imeli v glavi v zadnjih dveh sezonah?
Nisem še tako odločen kot Ester. Malce še kolebam. Dejstvo pa je, da še sam nisem vedel, zakaj svoje telo silim v nove težave. Sem pa mož beseda. Če sem dejal, da bom nastopil na olimpijskih igrah, sem to preprosto moral storiti. Ponavljam, nisem pa še na tisti točki, ko bi imel jasen cilj, kaj doseči. Ne merim še proti zlati medalji, kot verjetno vsi mislijo.
Bo to labodji spev, vaša zadnja tekma v karieri?
Zanimivo vprašanje. Še sam ne vem. Dogovoriva se takole – če mi uspe izjemen uspeh, bi bila lahko to celo zadnja tekma.
Torej v Pjongčang niste pripotovali z mislijo, da je to slovo?
Ne. Ne še. V načrtu sem imel še dve tekmi po olimpijskih igrah.
Veliko govorite o težavah s hrbtom. Vas bodo te teple vse življenje, torej tudi po upokojitvi?
Če bom več kot tri dni ležal na kavču, me bo bolelo. Telesna aktivnost bo torej moja osebna higiena. Vsak dan bom moral delati nekaj za to, da bo stanje dobro.
Ste v lovu za tretjim zaporednim olimpijskim nastopom dodatno ogrožali svoje zdravje?
Prav gotovo v tem obdobju nisem obnovil svojega telesa.
Olimpijski program: v četrtek kvalifikacije, v soboto finale.
Vaše zdravje, vaše deskanje. Kakšno je stanje?
Stanje je boljše. Imel sem občutek, da me je marsikdo želel odstaviti. Nisem se počutil kot del skupnosti. A zdaj, ko sem tukaj, torej na olimpijskem prizorišču, čutim, da sem pomemben člen te skupine. Skušam obuditi spomine na to, kako peljati. Nisem le deskar, ki je imel nekaj uspešnih sezon. Bil sem tisti, ki so ga drugi posnemali in mu sledili. Izboljševal sem tehniko in postavljal standarde. Ko si enkrat na takšni ravni, se je po daljši odsotnosti težko vrniti in postaviti v vlogo tistega, ki sledi drugim in se uči. A to je moja nova olimpijska zgodba. Novo poglavje. Imel sem veliko težav. Toda do zdaj se je izplačalo.
V katerih krogih ste se čutili odpisanega?
Kje se nisem čutil odpisanega? To je vprašanje. Ne bom pa govoril o imenih. Takšno je življenje. Nihče te ne ujčka. Moja pot pa je takšna, da moram čez številne ovire.
Kako ste videti na deski?
Vse bolj samozavesten. Moja vožnja je iz dneva v dan bolj podobna želeni. Imam nekaj malenkostnih pomislekov, ki izhajajo iz specifičnosti tekmovališča. Proga ima nekaj elementov, na katere v svetovnem pokalu ne naletimo. Po drugi strani pa za določene dele natančno vem, kako se jih bom lotil. Upam, da bom tam tako dober, da si bom nato lahko v tveganih odsekih privoščil bolj zanesljivo vožnjo.
V zlatih časih ste bili tako dominantni, da ste se lahko v kvalifikacije podali tudi z delno ročno zavoro. Zdaj bo verjetno treba biti manj preračunljiv …
Ko sem zapuščal Slovenijo, sem si dejal: "Na vse ali nič!" Če sem v Sočiju še čakal na napake drugih, pa zdaj vem, da moram na svojih zadnjih olimpijskih igrah ubrati drugačno taktiko. Vem pa, da se ne smem zaletavati z glavo skozi zid. Če bi se mi, recimo, pripetila neumna napaka, bi izpadel zelo neizkušeno. Kako v kvalifikacije? Odločno, napadalno in pazljivo.
Je to vse združljivo?
Ne vem, ali lahko združim te besede. Ne vem. Vem pa, kaj mislim. Iz štartnega bloka se bom podal na vso moč, nato pa bom na nedoločenih odsekih malce bolj pazljiv.
Kvalifikacije vas čakajo v četrtek, tekma nato šele v soboto. To je novost. Vam ustreza?
Nimam pojma. Bomo videli … Dejstvo je, da je za moje zdravje bolje, če v enem dnevu opravim manj voženj. V tem pogledu je torej zame novost dobrodošla. A če ne bom deskal tako, kot znam, mi to ne pomaga. Hitro se bo videlo, ali bom na želeni ravni. Že po dveh zavojih bom lahko ocenil, kam lahko merim. Ko sem šel na zadnjem treningu v dva zavoja, sem se takoj odločno počutil. To potrebujem!
Spomin na Soči 2014. Postali ste junak. Nato pa … Kot bi se stalil sneg.
Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v Pjongčangu, vem, da bo moje življenje čez en mesec takšno, kot je bilo pred odhodom. Priznam pa, da mi ugaja, če se okrog mene nekaj dogaja. Rad sem tista pozitivna oseba, ob kateri se dobro počutijo tudi drugi. Čutijo, da se jim nekaj dogaja. A ta moč je minljiva. Največ zgubim jaz.
1