Torek, 27. 3. 2018, 11.35
6 let, 1 mesec
TINA ROBNIK
Solze so svoje opravile, zdaj jo čaka pravo delo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,26
Potem ko je najboljšo sezono v karieri končala na operacijski mizi, veleslalomska specialistka Tina Robnik že pogleduje proti novi zimi, v kateri se kljub dolgotrajni rehabilitaciji želi vrniti v karavano svetovnega pokala.
Sezono je odprla z devetim mestom v Söldnu, končala pa na operacijski mizi.
Osemnajst dni po padcu na predzadnji veleslalomski preizkušnji svetovnega pokala v Ofterschwangu ter dva tedna po operaciji, po kateri so ji rekonstruirali sprednjo križno vez in zašili meniskus levega kolena, dela slovenska smučarska reprezentantka Tina Robnik počasne korake proti vrnitvi. Zdaj še s pomočjo bergel, ki se jih bo znebila čez en mesec. "Opravljam različne vaje, večinoma trikrat dnevno. Obenem imam doma, v mamini oskrbi v Lučah, tudi različne aparature. Gibam se bolj malo, že kmalu pa bom začela delati tudi s fizioterapevti," svoj vsakdan opisuje 26-letna Savinjčanka, ki se bo prihodnji teden odpravila na rehabilitacijo v Selce, kjer je po operacijah pogosto "domoval" tudi hrvaški šampion Ivica Kostelić.
"Čustev nisem potlačila."
Kdaj na sneg?
"Čaka me veliko individualnega dela. Gre za večmesečno rehabilitacijo. Delala bom veliko specifičnih vaj in postopoma krepila mišice. Sproti bom videla, kako in kaj," pripoveduje Robnikova, ki kljub mladosti še zdaleč ni tujka v svetu poškodb. V zadnjih letih je imela težave z golenico in zapestjem, a najhuje jo je skupila na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2011 v Crans Montani, kjer si je ob hudem padcu zdrobila tri vretenca in bila nato dolgo odsotna. Kako hitro pa se bo na sneg lahko vrnila tokrat? "Že po petih ali šestih mesecih bi morda že lahko stopila na smuči in drsela. A od pravega smučarskega treninga sem oddaljena še precej bolj. Moj osnovni cilj je, da v prihodnji sezoni že nastopim v svetovnem pokalu," odgovarja Tina.
Jokala, kolikor je bilo potrebno
"Zakaj znova jaz? Seveda športnika prešinejo tudi te misli. Čustev nisem potlačila. Jokala sem, kolikor je bilo to potrebno. S tem sem se očistila. A če se je to že moralo zgoditi, je bolje, da se je zgodilo ob koncu sezone. Če bo namreč potekalo vse tako, kot mora, potem ne bom izgubila vse sezone. Skušam razmišljati pozitivno. Ne razmišljam več o tem, kaj se je zgodilo. Moje misli so pri rehabilitaciji in vrnitvi. Čaka me trdo delo," o dojemanju poškodbe razmišlja mlajša sestra nekdanje reprezentantke Mateje Robnik. Tudi ona je bila svojevrstna ujetnica zdravstvenih težav, za nameček pa tudi žrtev tedaj neurejenega smučarskega sistema, zaradi česar je bila prepuščena sama sebi. "V mojem primeru je boljše. Pri SZS mi pomagajo," zatrjuje petnajsta veleslalomistka pretekle sezone.
V Pjongčangu brez veleslalomske uvrstitve.
Najboljša sezona
Lučanka pravi, da tudi tokrat ni pomislila na predajo in dvigovanje rok od smučanja. Jasno pa je, da je nova poškodba dodobra zavrla njen razvoj, saj se bo rehabilitacija zajedla v novo sezono, obenem pa je pokvarila občutek zadovoljstva po najboljši tekmovalni zimi v karieri. Robnikova se je namreč prebila med veleslalomske prvokategornice, osvojila dvakrat toliko točk kot v vseh predhodnih sezonah skupaj (144), s sedmim mestom na kranjskogorski Zlati lisici pa dosegla rezultat kariere. Za piko na i sta manjkala le še uspešen zaključek sezone in uspeh na olimpijskih igrah. V Pjongčangu je namreč, podobno kot prva dama slovenskega veleslaloma Ana Drev, odstopila.
