Šest let po šokantni poškodbi pogleduje proti najvišjim mestom

Na prvi tekmi sezone do devetega mesta. Foto: Getty Images

V zadnjem desetletju se je sedem slovenskih alpskih smučark vsaj enkrat zavihtelo med deseterico v svetovnem pokalu. Zadnji je to na uvodu v olimpijsko sezono v Söldnu uspelo Tini Robnik, ki po devetem mestu in s tem dosežku kariere ni skrivala zadovoljstva. "Že pred tekmo sem imela zelo dober občutek. Na treningih in med ogrevalno vožnjo sem se začutila. Na štartu sem bila zato zelo samozavestna, a tudi dokaj mirna," po devetem preboju med dobitnice točk razmišlja 26-letna veleslalomistka iz Luč, sicer sestra nekdanje reprezentantke Mateje Robnik. Zanjo pravi, da obžaluje njen predčasen konec kariere, saj bi se rada z njo družila v reprezentanci. Tako ji zdaj pogosto nameni kakšen koristen nasvet, pred söldensko tekmo pa ji je kot spodbudo poslala fotografijo svoje trimesečne hčerke.

Redno med petnajsterico

Kako naprej? "Cilji se ne spreminjajo. Želim se konstantno uvrščati med najboljših petnajst in se še kdaj zavihteti med deseterico. Če bi med sezono preveč razmišljala o tem, kam lahko posežem, bi to dodobra zmotilo mojo pripravo. Stremim k popolnosti. Vedno skušam pokazati kar največ. Če mi bo uspevalo, bodo rezultati že prišli," odgovarja Robnikova in misli že preusmerja proti Killingtonu, kjer bo čez en mesec na sporedu drugi veleslalom sezone. Ta ostaja njena paradna disciplina, čeprav se bo poskušala dokazati tudi na kakšnem superveleslalomu.

O (ne)premagljivosti

Ko je med našim pogovorom z enim očesom pogledovala proti ciljni areni, kjer je zmagovalka tekme Viktoria Rebensburg sprejemala čestitke, smo jo povprašali tudi, ali ima ob opazovanju povsem najboljših občutek nedosegljivosti. "Vem, česa sem sposobna. Na treningih mi občasno uspejo vrhunski zavoji, a zgolj trije ali štirje. Če bi znala vse to povezati v eno vožnjo, bi bila lahko povsem pri vrhu," razmišlja najboljša Slovenka na uvodni tekmi in tako zgolj potrjuje besede svojega trenerja Denisa Šteharnika. Ta že več kot leto opozarja na vrhunske predstave na treningih, ki pa jih je nato Tina premalokrat preslikala na tekmo.

"Verjamem, da ne bo ostalo le pri rezultatu iz Söldna." Foto: MaPa

Sezona dokončnega preboja?

Z ledeniškim odprtjem je namignila, da gre morda za sezono dokončnega preboja, zato veliko razmišlja tudi o pomanjkljivostih in rezervah. "Prav gotovo moje smučanje na strmini še ni na najvišji ravni. Ne zdržim pravega položaja, temveč zlezem nazaj, zato zavoji niso povsem čisti," je s pravo mero samokritike svoj nastop analizirala Savinjčanka, katere najboljši rezultat do danes je bilo petnajsto mesto iz Aareja leta 2015. "Prav gotovo je dober rezultat na začetku sezone tako dokaz dobrega poletnega dela kot tudi spodbuda in motivacija," pravi Robnikova, ki se veseli tudi olimpijskega krsta v Pjongčangu.

Nova priložnost

Njeno kariero so pogosto zavrle poškodbe. Tudi v zadnjih letih, ko je imela težave z golenico in zapestjem, a najhuje se je poškodovala na uradnem treningu smuka pred svetovnim prvenstvo leta 2011 v Crans Montani, kjer je z dvema zlatima kolajnama v hitrih disciplinah blestel njen vrstnik Boštjan Kline. Ob hudem padcu si je zdrobila tri vretenca in bila nato dolgo odsotna. Ker bi se tista nezgoda lahko končala še precej slabše, v sezonah po vrnitvi na sneg vidi novo priložnost. Od letos tudi na novih smučeh, saj je spomladi okrepila Völklovo tekmovalno družino.