Prisluhnila je Tini Maze in – uživala

Kot otrok je spremljala Matejo Svet, Natašo Bokal, Urško Hrovat in ostale slovenske junakinje Zlate lisice. Zmage Tine Maze je že doživljala kot njena reprezentančna sotekmovalka, a vselej v globoki in temni senci prve zvezdnice slovenskega smučanja. Zdaj je Ana Drev pri tridesetih letih tudi sama dočakala prve zvezdniške trenutke na Zlati lisici.

Z drugim mestom na sedmem veleslalomu sezone, na katerem je zmago slavila Viktoria Rebensburg, je prišla do ponovitve svojega najboljšega rezultata v svetovnem pokalu (druga je bila že v Flachauu), a ima tokratni uspeh zaradi pomena domače tekme toliko večjo težo. "Zlata lisica je zaradi odličnega vzdušja nekaj posebnega. Zdaj sem ga prvič doživela v novi vlogi. Ko sem se znašla na zadnji strmini, sem začutila to izjemno podporo. Navijači so me ponesli. No, vseeno sem vedela, da moram opraviti svoj delo. Nisem se smela povsem prepustiti. Ohraniti sem morala ritem. Ko sem prišla v cilj in prevzela vodstvo, sem se počutila kot zmagovalka. Tudi drugo mesto čutim kot zmago," pravi Drevova.

Pohorska strmina ji ni pisana na kožo, toda …

V zadnjem tednu, ko ji je smučarska javnost zaradi meteorskega vzpona in stopničk na zadnji tekmi pripisovala vlogo ene od favoritinj, je vseskozi poudarjala, da ji pohorska proga zaradi tehnične nezahtevnosti in neizrazite strmine ni pisana na kožo.

Toda … "Še sama ne vem, kako je prišlo do tega mariborskega preskoka. Dejstvo pa je, da sem v dobri formi, za nameček pa je bil moj trenažni proces pred tekmo odlično načrtovan. Trenirala sem na primerljivi progi in se vseskozi osredotočala na stvari, ki jih bom počela v Mariboru. Naklonjen mi je bil tudi žreb, saj sem dobila najboljšo možno številko. Ko gre, pač gre," razmišlja veleslalomska specialistka iz Šmartnega ob Paki.

Tina Maze: Uživaj!

Pred finalnim nastopom je Drevova nekaj besed izmenjala tudi z dolgoletno prvo damo slovenskega smučanja Tino Maze. Ta ji je namenila sila preprost nasvet. "Dejala mi je, naj preprosto uživam v tem ozračju," je razkrila Ana, ki je, kot vse kaže, rojakinjo "ubogala" in poskrbela za novo navijaško rajanje pod Pohorjem.

"Vesela sem, da ohranjam dobro formo. Zdaj sem na želeni ravni. Kdo ve, kakšna bi bila moja pot v preteklosti, če me ne bi stalno ovirale manjše ali večje poškodbe. Letos so se končno vsi delci združili v celoto," z zanjo značilno umirjenostjo pripoveduje izkušena Štajerka, ki v svetovnem pokalu nastopa že desetletje in pol. tako dolgo, da je že resno razmišljala o koncu kariere.

Zdaj je kajpak vesela, da je vztrajala, vseeno pa upokojitve ob koncu sezone znova ni povsem izključena. Dve uvrstitvi na stopničke za zmagovalke namreč nista spremenili njene namere, da črto potegne po zadnji tekmi in se odloči, kako naprej. "Prav pred dnevi sem razmišljala, ali se je kaj spremenilo. Ne, ni se. Še vedno trdim, da se bom odločila po končani sezoni," pravi edina slovenska prvokategornica.

Če bi bila mlajša, bi jokala

Ko je pred enim mesecem v Lienzu odstopila kot vodilna po prvi vožnji, ni jokala. Ostala je mirna. Tudi izraz na njenem obrazu po drugem mestu na veleslalomu v Mariboru ni razkrival, kako visoko se je zavihtela. Vseeno poudarja, da v njej žari neizmerno navdušenje, ki pa ga najraje deli z reprezentančnimi sotekmovalkami.

"Če bi se mi vse to dogajalo kot 20-letnici, bi se odzvala drugače. V Lienzu sem si zrelo dejala, da se mi je v življenju zgodilo še marsikaj hujšega. Denimo to, da sem bila dva meseca na berglah, ponoči pa zaradi bolečin nisem mogla spati. Ko to doživiš, te odstop ne iztiri. Obenem sem zaupala svojem smučanju. Na treningih skorajda ni bilo slabe vožnje. Zato sem v Lienzu vedela, da bo prišel moj trenutek," o dojemanju in izražanju čustev pripoveduje osma Slovenka s stopničkami na Zlati lisici. Ta se bo nadaljevala z nedeljskim slalomom, a brez Drevove, ki bo do konca kariere ostala zgolj – veleslalomistka.