Peter Prevc: Spoznal sem, kako se moram pretentati

V tej sezoni smučarskih skokov je govora praktično le o Petru Prevcu in njegovi nadvladi nad konkurenco. Pobral je vse posamične lovorike, ki so bile na voljo. Najprej je osvojil prestižno novoletno turnejo, nato si je na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu okoli vratu nadel zlato medaljo, pretekli konec tedna je pa je v Almatyju šest tekem pred koncem sezone potegnil novo črto, saj si je že zagotovil veliki kristalni globus za najboljšega v svetovnem pokalu. Na dobri poti je, da osvoji še mali kristalni globus in podre rekorda Gregorja Schlierenzauerja, od katerih ga ločita ena zmaga in 185 točk v svetovnem pokalu.

V tej sezoni pišete prav posebno zgodbo. Kdaj pomislite, da počnete nekaj, kar pred vami še ni nihče? Ne vem, da bi delal karkoli prvi. Zame je vse prvič in me drugo ne zanima. Kot skakalec se želim čim bolj izpopolniti. Ne samo z lovorikami, nakitom, medaljami, ampak tudi s samo tehniko.

Vaši dominantnosti ni videti konca. Kako vam uspeva ohranjati takšno osredotočenost? Ali ste tako dobro naučeni? Ni to, da bi imel sebe za tako naučenega, ker sicer ne bi delal napak, ampak bi bil kot robot. Očitno sem v teh letih spoznal, kako samega sebe pretentati, ko ti recimo dva skoka zapored ne uspeta. Ko se pelješ v počepu po mizi in si misliš, da bo zdaj končno šlo, potem vidiš, da ni tako, kot si si zamislil. Takrat se moraš pretentati in si predstavljati, da spustiš zadnjico tako nizko, da imaš občutek, da z njo drgneš že po smučkah. Takrat je šele optimalno. Pri skokih moraš obvladovati glavo. Dokler mi bo uspevalo, bo v redu.

Kje črpate motivacijo? Največja motivacija mi je perfekten skok. Le s tem sem lahko povsem zadovoljen. Ko odskočiš z mize, pridobiš na hitrosti. Nad hrbtiščem te zarotira in začneš proti dnu skakalnice pridobivati hitrost. To so tisti kratki trenutki, za katere skakalec živi. In to je tista motivacija.

Ali sebe poznate dovolj dobro? Ne poznam se tako dobro, da bi skočil in vedel, kaj sem narobe naredil. Velikokrat moram pogledati kamero. Ko si enkrat v vrhu, so razlike tako majhne, da se z Goranom Janusom tudi kdaj spreva. Ali eden malce drugače vidi kot drug ali se eden drugače izrazi kot drug. Oba nato pogledava in nekako najdeva skupen jezik. Ponavadi se izkaže, da oba isto misliva. Trenerji so tisti, ki tudi velikokrat opazijo, kaj potrebujejo, zlasti, ko smo na turnejah … Nekako se poznaš, da veš, ali je bolje počivati, narediti malo ali več treninga, se posvetiti bolj tehniki ali moči, morda noge osvežiti ... Vse pa se dela s posvetom z ekipo.

Ste do sebe zelo strogi? Zelo, vendar le kar se skokov tiče. Pri drugih stvareh sem velikokrat "šlampast", ne najbolj vzorna oseba. Kar se skokov in tehnike tiče, bi najraje videl, da bi bilo vsak dan boljše.

Koliko se je z leti spremenil odnos do staršev? Koliko še čutite te pomoči ali ste povsem samostojni? Materialno sem preskrbljen in se lahko preživim. Mentalno pa se človek izpopolnjuje, dokler ne umre. Na koncu, če je nesreča, te lahko malce tudi spomin zapušča, sicer pa se nenehno učiš. Ali to črpaš od staršev ali prijateljev, je odvisno od vsakega posameznika, vendar osebno to še vedno pri starših iščem.

Ali vas brata in sestri kaj drugače gledata, ker ste tako uspešni? Cene, Domen in Ema ne gledajo drugače name. Nika je najbolj takšna. Vendar se to vse umiri in mine. Spomnim pa se, ko sem šel lani enkrat po Emo v vrtec, je prišla k meni, kot da sem njen brat. Ko sem šel v isti vrtec v isto skupino na obisk kot Peter Prevc skakalec, sem bil pa tudi zanjo le kot skakalec. (smeh, op. p.).

Večkrat ste že dejali, da se iz slabših skokov oziroma porazov največ naučite. Kateri je bil v tej sezoni tisti, iz katerega ste največ potegnili? Uf, prehitro je za ta odgovor. Nekako je šlo vse dobro od nog. Finska je bila spet najslabša. Vsako tekmo po malo vzameš in vidiš, kako je. Zdaj med sezono gledaš kratkoročno naprej in nazaj, zato bom lahko šele poleti povedal kaj več, ko bom naredil pravo analizo.

Ste kdaj med sezono pomislili, kaj pa če se zmagovalni niz konča, ali ste trdno verjeli, da vam bo uspevalo še naprej? Nisem verjel trdno, zlasti ko mi dve, tri tekme ni šlo in sem si rekel, spet bom vse zapravil in ne bo šlo, vendar sem že naslednji dan našel motivacijo.

V preteklosti je bilo v skakalnem svetu kar nekaj primerov, ko so skakalci na skakalnici blesteli, nato pa po koncu kariere propadli. Kako gledate na takšne zgodbe? Star sem 23 let in upam, da mi bo telo tako dobro služilo, da bom vsaj še 15 let skakal. Da se mi še vsaj deset let ne bo treba ukvarjati s tem, kaj bom počel po karieri.

Kaj vam pomeni slava? Slava … Kaj vem … Odpira vsa vrata. Kdaj, ko hočeš nekam skočiti, bi bilo vseeno bolje, da te vsi ne bi poznali. Kdaj prideš prej na vrsto pri določenih stvareh. Sicer pa sem izbral takšno področje, ko te ob uspehih vsi opazijo. S tem se sprijazniš, živiš in poskušaš uživati.

Verjetno vas želijo na vseh koncih. Ali je veliko novih "prijateljev"? Zase lahko rečem, da jih je manj.

Vas je kdo zdaj, ko ste slavni in uspešni, že prosil, če mu posodite kaj denarja? Tega v svetu športa ne manjka … Do zdaj sta me dva vprašala, vendar že dolgo nazaj in hitro smo bili tudi zmenjeni.

Peter Prevc torej ni banka. Tako je.

Kakšne so vaše želje za naprej? Rad bi zadržal raven skakanja, kot jo imam. Do konca sezone je šest tekem. Ne bi rad dosegal uvrstitev okoli 10., 15. mesta, saj bi se še vedno rad uvrščal med najboljše. Rad bi, da bi bili skoki na takšni ravni, da bi mi bodo pustili normalno spati.

Verjetno bo počitek po Planici dobrodošel. Ta sezona je bila psihološko zelo naporna … Bomo videli, kako se bo Planica razpletla, do takrat so še trije tedni. Psihološko je bil ta čas v pretekli zimi, ko smo skakali v Skandinaviji, najtežji. Počakajmo še tri tedne.

Vas je kaj strah evforije v Planici, kjer bo med 17. in 20. marcem navijaška norišnica, v večini pa si bodo želeli videti vas? Ne vem. Vse skupaj bom z veseljem sprejel, koliko s strahom, bomo pa še videli. Množica ljudi je ogromna. Zlasti otroci so tisti, ki so najbolj prikrajšani. Toliko jih je in težko se je posvetiti vsakemu. Varnostniki jih zelo težko krotijo.