Ni želel biti lutka Tine Maze

"Lahko si še tako dober trener, pa brez pravega pristopa v ženskem smučanju ne boš uspešen," poudarja švicarski smučarski strokovnjak Mauro Pini, s katerim smo se ob bližajoči se tretji obletnici zlate olimpijske kolajne spomnili tudi sodelovanja z najboljšo slovensko smučarsko vseh časov Tino Maze.

Prihodnji mesec bodo minila tri leta od zlate zimske pravljice Tine Maze v Sočiju, kjer je Črnjanki ob strani stal tudi Mauro Pini. Foto: STA ,

"Pridem, če bo cilj zlata olimpijska kolajna," je v začetku leta 2014 Andrei Massiju in Tini Maze dejal Mauro Pini, švicarski smučarski strokovnjak, in tako vsega dober mesec pred olimpijskimi igrami v Sočiju postal trener v Team to aMaze. Zgodba s srečnim koncem vključuje Tinini olimpijski zmagi v smuku in veleslalomu, od katerih bodo kmalu minila tri leta. "Izjemni spomini," pravi Pini, sicer nekdanji trener Lare Gut, celotne švicarske reprezentance in Italijanke Karen Putzer. Po slovesu od Mazejeve (april 2014) deluje kot strokovni televizijski komentator švicarske državne televizije za italijansko govoreče občinstvo.

V zadnjih treh sezonah vas na tekmah svetovnega pokala srečujemo kot strokovnega komentatorja televizijske hiše RSI. Vas ob tem zasrbijo noge? Pogrešate trenerski adrenalin?
Vedno! Zelo pogrešam to vznemirjenje.

Vas lahko torej v prihodnje znova pričakujemo v trenerski vlogi?
Morda. Ne gre le za vprašanje vznemirjenja in osebnih ambicij. To je vprašanje prioritet. Trenutno je na prvem mestu družina. Moja otroka sta stara 12 in 14 let. Odraščata. Skupaj z ženo me potrebujeta. Otroci trenerja imajo od očeta bolj malo. V prihodnje pa … Nikoli ne reci nikoli. Vrata so zanesljivo odprta. Sem pa glede tega miren. Imam službo. Ne iščem delodajalca.

Morda delodajalci iščejo vas. Je bilo v zadnjih letih veliko snubitvenih klicev?
Nekaj že. Vedeti pa morate, da tudi trenerskega dela nisem povsem opustil. Organiziram delavnice za trenerje in mlade smučarje. Na ta način ostajam v pogonu. Še vedno sem trener.

"Mika me trenersko delo, toda trenutno ima prednost družina." Foto: Sportida

Kaj pa draž dela na malih ekranih?
Tudi to delo, ki ga označujem za trening za moje smučarske oči, me je vedno mikalo in naposled prevzelo. Moja naloga je, da s preprostimi besedami televizijskim gledalcem pojasnim, kaj se dogaja. Predvsem pri ženskih tekmah je to zelo težko. V svetovnem pokalu je namreč malo deklet na zares visoki ravni.

Kot trener ste deloma delali v moškem smučanju, večinoma pa z dekleti. Kaj bi označili za poglavitno razliko?
Na prvem mestu je moč. Ta je pri moških izrazita in odločilna. Zaradi nje se vse odvija drugače. Za trenerja pa je drugačen tudi mentalni pristop. Z dekleti govoriš na drugačen način. Trdim, da delo v ženskem smučanju ni za vsakogar. Nekdo je lahko še tako dober trener, pa ne bo našel pravega stika.

Govoriva o čustvih, odzivih … "Moj odnos s Tino je zdaj prijateljski." Foto: Sportida
Tako je. Pri komunikaciji mora biti trener previdnejši, a vseeno ne popustljiv. Pri tem pa ne smeš pozabiti, da si trener. Na koncu je tvoja naloga zelo podobna, ne glede na to, ali pred teboj stoji moški ali ženska.

Kako ste se na tej ravni ujeli s Tino Maze?
V njeni ekipi sem deloval premalo časa, da bi lahko podal natančno oceno. Skupaj smo bili le nekaj tednov, a z jasno začrtano potjo in določenim ciljem. To je bila zlata olimpijska kolajna. Glede tega smo se s Tino in Andreo Massijem poenotili že v prvem telefonskem pogovoru. Če glede tega ne bi bilo soglasja, bi ostal doma. V tem projektu ni bilo prav veliko kompromisov. Tudi sam nisem razmišljal o vprašanjih, o katerih govoriva v tem trenutku.

V kakšnem spominu vam je ostala ta avantura?
V izjemno lepem. Brez dvoma.

Najlepši del pa …
Smukaška zmaga v Sočiju! To je tisto, zaradi česar sem prišel. No, tudi naslov olimpijske prvakinje v veleslalomu je bil nekaj posebnega. Tina je takrat zmago pred Anno Fenninger (danes Veith, op .a.) slavila v zahtevnih pogojih in pod hudim pritiskom, postregla pa z neverjetno tehnično predstavo.

Kaj pa delo v Team to aMaze? Javna skrivnost je, da ekipa dela na visokih obratih, z jasno hierarhično strukturo in občasnimi trenji.
Imeli smo zelo jasna pravila komuniciranja in dela. Večjih težav ni bilo.

So spori del tega poklica?
Poznam več ravni sporov. Seveda, tudi s Tino sem se sporekel. A ne zaradi kakšnih kapric ali značajnih razhajanj. To niso bili spori, v katerih bi vsaka stran trdila nekaj, ostala na okopih in v besedni zmagi iskala osebno potrditev. To je bilo kresanje mnenj z jasnim namenom – napredkom. Ko se s Tino glede česa nisva strinjala, sva si vedno zrla v oči.

Takšno nestrinjanje je verjetno mogoče le ob vzajemnem spoštovanju?
Tako je. Če sogovornika spoštuješ, z njim lažje soočiš nasprotujoča si stališča. V Tinini ekipi nisem želel biti tekmovalkina lutka, torej trener, ki je prisoten na treningu, govori čase in tekmovalcu ne zna ali ne upa pojasniti, zakaj je hiter ali počasen. Takšen trener naj ostane doma. Želel sem prispevati svoj delež. Verjamem, da sem bil pri tem uspešen.

Pinija je v Tinino ekipo in s tem olimpijsko reprezentanco leta 2014 zvabil Andrea Massi. Foto: STA ,

S kakšnimi besedami bi označili zdajšnji odnos s Tino in Andreo? Ste zgolj nekdanji sodelavci, prijatelji …?
Naš odnos je danes tudi prijateljsko obarvan. Tisti skupni tedni so bili tako intenzivni, polni moči in tako uspešni, da nas bodo povezovali do konca naših življenj.

Od Tinine ekipe ste se poslovili aprila 2014. Kako blizu ste bili nadaljnjemu sodelovanju?
Povedal sem vam, da v delu s Tino nisem iskal kompromisov. Našel pa sem kompromis z družino. "Odhajam, a bom prišel nazaj," sem družini obljubil tistega januarja 2014. Priznam, da sem se vseeno znašel v precepu. Ni se bilo lahko posloviti. Danes mi ni žal. Opravil sem svoje delo in držal besedo.

Pred tem ste sodelovali tudi z Laro Gut. Je mogoče primerjati omenjeni tekmovalki?
Obe sta izjemno nadarjeni, obe sta zmagovalki. Po športnem značaju sta si podobni. Vesta, kaj želita. Rad delam s takšnimi osebami.