"Ni mi žal, da sta le še dve tekmi, žal mi je, da nisem prej zamenjal opreme"

Slovenski deskar alpskega sloga Rok Marguč ima zanimivo statistiko uvrščanja na zmagovalne stopničke. Na svetovnih prvenstvih, ki potekajo vsaki dve leti, je osvojil že štiri medalje – leta 2013 je v Kanadi postal tudi svetovni prvak -, na tekmah svetovnega pokala, ki potekajo vso zimo vsako leto, pa je imel do sobotnega uspeha v Moskvi prav tako (le) štiri uvrstitve na zmagovalni oder. Tehtnico je v Rusijo vendarle prevesil v prid svetovnega pokala in verjame, da bo do prvenstva, ki bo prihodnje leto potekalo v Sierri Nevadi nanizal še kakšno uvrstitev med najboljše tri.

V Moskvi ste po dolgem času spet stopili na zmagovalni oder. V cilju ste bili vidno zadovoljni… To so moje prve stopničke po tekmi v Arosi leta 2013. Vesel sem, da imam zdaj vsaj več uvrstitev na zmagovalni oder na tekmah svetovnega pokala kot pa medalj s svetovnih prvenstev (5:4, op.p.). Škoda, da mi ni uspelo že pred domačimi gledalci na Rogli, a vseeno bolje nekoliko pozneje kot nikoli.

Prihodnjo zimo bo spet na sporedu svetovno prvenstvo. Boste izid v uvrstitvah na stopničke izenačili na 5:5, ali boste še pred prvenstvom povečali vodstvo v prid tekem svetovnega pokala? Se bom potrudil, da bom še pred prvenstvom povečal razliko. V naslednji sezoni se obeta več tekem in verjamem, da bo vse skupaj dosti bolje.

Deskarji alpskega sloga imate izjemno malo tekem. Kaj je razlog? Sam mislim, da Mednarodna smučarska zveza zavira zadevo. Italijani organizirajo dve tekmi, tudi Avstrijci se trudijo, Švica kot najbogatejša država pa nima tekme, čeprav bi praktično vsaka vaška gostilna lahko naredila tekmo. Če jo lahko Slovenija, bi jo lahko tudi Švica. Rogla je pripravljena izvesti tudi dve tekmi, a se pojavijo težave pri denarnem skladu za tekmovalce. Dvodnevni program bi bila lepa reklama za Roglo. Če bi kdaj izvedli tako slalom kot veleslalom, bi bilo to enkratno. Sicer pa je tekma svetovnega pokala le pika na i tega, kar Rogla nudi deskanju. Od 15. marca naprej bo vse v znamenju deskanja. Na sporedu bo mladinsko svetovno prvenstvo v paralelnih disciplinah in v krosu.

Sicer pa prednost domačega terena v deskanju očitno ne pomeni veliko, saj v Moskvi v ospredju ni bilo ruskih tekmovalcev? Rusa sta sicer imela prva časa kvalifikacij, v izločilnih bojih pa sta hitro izpadla. Čeprav so lahko na progi trenirali, tudi ko ostali nismo imeli te možnosti, pa se je res izkazalo, da prednost domačega terena ni tako velika. Proga na umetni konstrukciji je kratka in ne dopušča napak.

Proga v Moskvi je res nekaj posebnega. Kaj so največje razlike takšne proge v primerjavi s progami na naravnem terenu? Neke bistvene razlike ni. Težava je, če je toplo kot letos, saj zrak tudi od spodaj segreva progo, kjer ni zemlje, ki bi jo hladila. Voda je tekla povsod, proga je bila mehka. Na sami tekmi pa je bila odločilna umetna prelomnica – če si tam zadel zavoj in ohranil dovolj hitrosti, si lahko v zadnjih nekaj vratih prehitel nasprotnika. Še najhujši je občutek, ko greš z delavskim dvigalom na vrh 56 metrov visoke konstrukcije in se vse trese.

Proga je bila videti res zelo luknjasta in uničena … Če je toplo, težko karkoli narediš. Čeprav so jo solili, ni kaj dosti pomagalo, saj je vmes še deževalo.

Te tekme na umetni konstrukciji do zdaj niste imeli najraje, je to res? Zdi se mi škoda, ker gre veliko denarja za konstrukcijo, ki sicer lepo zgleda, a Rusi imajo veliko smučišč že v sami Moskvi, kjer bi za tekme lahko izkoristili naravna pobočja in postavili dvajset vratic za slalom.

V Moskvi ste enkrat že stali na stopničkah. Kako je bilo takrat? Tisto drugo mesto je bilo leta 2011 in takrat tekma še ni potekala na umetni konstrukciji. Bila je naravnem smučišču in je veliko bolje. Zanimivo je, da tudi ruski tekmovalci ne marajo zdajšnjih tekem.

Ste vedeli, da ste zaokrožili izjemno uspešen slovenski športni sobotni dan? Za skakalce sem vedel, saj se je njihova tekma končala še preden smo mi odšli na tekmo. Za uspeh Boštjana Klineta v smuku sem izvedel med kvalifikacijami in finalom, za Ano Drev pa sem vedel le za prvo vožnjo. To je bil res enkraten dan za slovenske športnike, ki bo težko ponovljiv.

Do konca sezone sta le še dve tekmi svetovnega pokala. Vam je žal, da bo kmalu vsega konec, vi pa ste ravno prišli v formo? Ni mi žal, da sta na sporedu le še dve tekmi, mi je pa žal, da se nisem že prej odločil in zamenjal opremo. Ker želim ostati v formi, bom ta teden nastopil na avstrijskem prvenstvu in pozneje še na evropskem pokalu v Švici. Do zadnjih dveh tekem svetovnega pokala bom preizkusil tudi nove deske za prihodnjo sezono, ki jih dobim v tem tednu.

Kakšna je razlika med deskami, na katerih vozite zdaj in vam ustrezajo, in novimi deskami, s katerimi ste začeli sezono, a ni bilo uspehov? Zadeva je precej preprosta. Deske iz pretekle sezone, s katerimi sem nastopil na Rogli in v Moskvi, so bolj trde od letošnjih, s katerimi sem začel sezono. Opremljevalec je veliko denarja vložil v razvoj in že dve leti favorizira mehkejše deske, ki gredo lepo v zavoj in tudi pri prostem deskarju se obnašajo dobro, na postavljenih progah pa ne delujejo, kot bi morale. S tršimi deskami ohranjam večjo hitrost.

Letos v deskarski karavani blesti Bolgar Radoslav Jankov. Redko se zgodi, da se nekdo, ki se nikoli poprej ni prebil v finale, nato vmeša v boj za veliki kristalni globus. Jankovu se je zanimivo letos res vse poklopilo. V Moskvi se ni najbolje znašel, tako da bo na zadnjih dveh tekmah še zanimivo. Deset let že tekmuje in do letošnje sezone se je redko uvrstil med 32 najboljših. Je dober fant in jaz mu privoščim.

Je zelo velik tekmovalec (190 centimetrov), je to pri deskanju prednost ali ovira? Če imaš dolge noge je to lahko prednost. Kar nekaj tekmovalcev v karavani je visokoraslih. Ni pa to pravilo. Lani je bil v kvalifikacijah svetovnega prvenstva najhitrejši Italijan Edwin Coratti, ki je še eno glavo nižji od mene.