Jakov Fak: Užival sem in hvala bogu osvojil še en naslov svetovnega prvaka

Potem ko je Jakov Fak leta 2010 prestopil v slovensko biatlonsko reprezentanco, se s svetovnih prvenstev še ni vrnil brez odličja. Na letošnje prvenstvo v Kontiolahti je odpotoval z dobro popotnico dveh zaporednih zmag na postaji svetovnega pokala v Novem Mestu, zato so bila pričakovanja slovenske javnosti visoka. No, na Finskem nas je v napetosti držal vse do zadnje tekme, ko je vendarle osvojil odličje. Po Ruhpoldingu leta 2012 se je še drugič okronal z naslovom svetovnega prvaka. Zdaj ima 27-letni as iz Mrkopalja v statistiki sedem zmag, v prihodnje pa jih seveda lahko od njega pričakujemo še več, morda že čez nekaj dni, ko se bo biatlonska karavana zbrala v Hanti Mansijsku na zaključnih tekmah sezone 2014/15.

Kako ste doživeli to fantastično tekmo? Tekma je bila zame zanimiva, tako kot vsaka. Tudi ko ni tako dober rezultat. Užival sem in hvala bogu sem osvojil še en naslov svetovnega prvaka, kar me zelo veseli.

To prvenstvo je bilo vendarle malce napeto. Medaljo ste osvojili šele na zadnji tekmi, kar je najbrž poseben pritisk … Seveda! Nabere se. Zelo veliko pritiska se nabere in preprosto sem zelo vesel, da sem le osvojil to kolajno. Ko gre celotno svetovno prvenstvo skorajda mimo in ni kolajne, se je zelo težko zbrati.

Ampak ste se zbrali. To je značilnost velikih šampionov. Bil sem dovolj zbran do samega konca in mi je uspelo … Ne vem, kaj naj rečem. Vesel sem (smeh, op. p.).

Kje se je danes odločila tekma? V zadnjem kilometru.

Ko ste napadli in vklopili ta vaš, zdaj že znameniti, turbopogon. Lahko vaši tekmeci sploh kaj naredijo, ko takole poletite? Očitno ne.

Vas je kaj zaskrbelo po tistem sicer edinem zgrešenem strelu? Niti ne. Zato ker ni prvič, da sem zgrešil strel. Konec tekme je šele, ko prideš čez ciljno črto.

Pa vaša tekmeca na stopničkah. Sta Ondrej Moravec in Tarjei Boe presenečenji? Nobenega presenečenja ni. Vedno so v ospredju najboljši (smeh, op. p.). Tako preprosto je.

Kako naprej? Pred vami je zaključek sezone v Sibiriji, drugo mesto v skupnem seštevku pa je blizu …

Štartal bom še na teh treh tekmah, poskušal zbrati čim več točk, potem pa bomo videli, kje smo. Težko je kaj napovedovati, še tri tekme so in te je treba oddelati najboljše.

Antonu Šipulinu (drugi v skupnem seštevku, op. p.) ste vendarle že za petami? On je 22 točk pred mano … Ne vem, če veste, kako deluje sistem točkovanja, da se dve najslabši tekmi odštejeta. Moji tekmeci so imeli tekme, na katerih niso osvajali točk, jaz pa sem bil letos najslabši 24. Torej bom izgubil kar nekaj točk.

Med prvenstvom smo dobili občutek, da smo vas s pričakovanjem medalje kar malo ujezili, to drži? Ne. Samo ne vidim potrebe, da se piše, da se gre na svetovno prvenstvo po medaljo. Res je ni tako preprosto osvojiti. Glede samega pritiska niti ni težava, saj sem sam tako ambiciozen, da si medalj seveda želim. Dokler bo tako, se bom ukvarjal s športom, ko bom zgubil ta nagon za čim boljšim rezultatom, bom pa nehal.

Kako boste proslavili medaljo? Jutri že letimo v Rusijo, tako da časa za veseljačenje ni. Po sezoni pa se bomo seveda primerno poveselili.