Petek, 8. 1. 2016, 21.09
8 let, 7 mesecev
Goran Janus: Pobrati želim vse, kar je v tem športu možno
Pred časom je Goran Janus nehal šteti mejnike, ki so jih skakalci pod njegovim mentorstvom postavili. Prav posebnega se je 6. januarja 2016 z osvojitvijo novoletne turneje veselil Peter Prevc. Vse skupaj pa se je zanj v A reprezentanci začelo leta 2011, ko je prevzel dirigentsko palico. In kaj so slovenski skakalci v tem času dosegli? Najprej je Robert Kranjec leta 2012 v Vikersundu postal svetovni prvak v poletih, ekipa pa je bila na Norveškem takrat še bronasta. Že čez leto dni je sledila nova eksplozija veselja na nordijskem svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju, kjer je Peter Prevc osvojil srebrno in bronasto medaljo. Z enakim kompletom medalj je slovenska ekipa in junakom Prevcem pripotovala tudi leta 2014 z olimpijskih iger v Sočiju. Čez mesec dni je najstarejši od bratov Prevc poletel še do bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu. Dve sezoni zapored je bil Peter tudi drugi v svetovnem pokalu, lani tretji na novoletni turneji, na kateri je slovenski skakalni tabor doživel veliko zadoščenje letos. Z našim najboljšim skakalcem je na dobri poti, da se bo marca v Planici Slovenija veselila še velikega kristalnega globusa. Medtem je popeljal ekipo do osmih zmag na moštvenih tekmah v svetovnem pokalu, pod njegovim mentorstvom pa so se slovenski skakalci veselili kar 19 posamičnih zmag. A te številke in dosežki ga ne ustavljajo, temveč ženejo še naprej. Pravi, da slovenski skakalci še zdaleč niso rekli zadnje besede.
Kakšen cilj ste si zadali, ko ste se podali v trenerske vode? Rad bi postal … V tistih časih, ko sem bil v B ekipi, ki je nastopala na tekmah celinskega pokala, smo imeli odlične rezultate – tako posamezno kot v pokalu narodov. Krepko smo zmagali. Ko sem leta 2011 nastopil s svojimi sodelavci z delom v A reprezentanci, smo si zadali cilj, da sistem obrnemo. To se je moralo zgoditi. Trenersko delo je kreativno. Vsak dela po svoji najboljši vesti. Fantje so v vseh letih napredovali, imeli odlične rezultate. To nas žene tudi naprej.
Potem ste verjeli, da bo sistem v B reprezentanci uspešen tudi pri najboljših slovenskih skakalcih? Kot trener moraš biti vedno optimist in verjeti v to, kar delaš. Nikoli se nisem pustil motiti, na to sem zelo ponosen. Ob sebi imam odlične sodelavce. Tudi zasebno smo prijatelji. Tekmovalce sem poznal že od prej, zato prehod ni bil težak.
Ali ste morda čutili kakšen pritisk? Ne, če prevzameš delo v A ekipi, moraš uživati in jaz zelo uživam. Rezultati to povedo.
Kako hitro so se fantje navadili na vas, zlasti prvokategorniki? Vsakodnevno trdo delamo in vedno moraš biti na mestu. Fantje morajo dobivati dober občutek in napredovati. Umetno nečesa ne moreš gojiti. Trenerjev je veliko, vendar moraš biti zelo natančen.
Kako ste takrat gledali na 19-letnega Petra Prevca? Diamant je bil, vendar še neizbrušen? Tako, ni bil še izbrušen. Osebno sicer vedno gledam na ekipno delo. Toliko fantov je in vsak ima svoje minute. Ne gre za posameznika. Skozi proces in s sistemom vadbe se skakalec izoblikuje. Peter je v vseh teh letih napredoval.
Kaj ste v zadnjem poletnem obdobju pri njem spremenili, da je sledil takšen vzpon? V prvi vrsti je bil Peter skozi celotno poletje konstanten. Po pretekli sezoni smo naredili analizo, zakaj je v soboto zmagal in bil dan pozneje 16. Položaj ni bil pravi, zato je moral biti poleti konstanten. Če ti že v tem času to uspeva, potem vse skupaj lažje preneseš v zimo.
Ste takrat verjeli, da lahko pride tako visoko, kot je zdaj? Peter je bil vedno konstanten. Najprej okoli 20. mesta, nato se je prestavil med deset in 20, potem do četrtega mesta. Spraševali so se, kdaj bodo prišle stopničke. Prišle so. Tudi to mu je uspelo. Stopil je na drugo mesto. Zdaj je napočil čas za prva mesta. Tako naj tudi ostane.
Ali je njegova prednost v tem, da je tako osredotočen in potrpežljiv? Na poti namreč ni iskal bližnjic in v končni fazi dolgo čakal sploh na stopničke v svetovnem pokalu … Peter zna zelo dobro poslušati. Okoli sebe ima velik krog ljudi, ki delamo z njim. Od vsakega jemlje kakšno stvar in si ustvarja mozaik. Zelo dober učenec je. Ta trenutek je izvenserijski.
Ali želi kdaj preveč od vas – trenerjev – in je prevelik perfekcionist? Ga morate kdaj zavirati? Zavirati ne, morda kdaj pri kakšni stvari, vendar nič posebnega. Preprosto se pogovorimo in on to naredi. Obskakalne aktivnosti pa tako ali tako vsak posameznik mora imeti. Če je tistega preveč, tudi ni dobro, zato mora biti usklajeno. Vendarle smo ljudje in ne moremo biti doma zaprti. Eni hodijo v gore, drugi se vozijo z avtomobili …
Katere so Petrove prednosti na skakalnici? To je način treniranja, kjer gledamo na vse faze skoka. Pomembno je delo na mizi in tudi od odriva naprej. Pomembno je, da hitro vzpostavi držo za let in ohrani čim več hitrosti. Na tem področju je naredil napredek. Torej na eksplozivnosti in tehniki.
Za Petrovo glavo je lovorika na novoletni turneji poseben premik, saj si je dokazal, da lahko zdrži tudi ob največjem pritisku. Za glavo je to zelo dobrodošlo. Govorili so mi o drugih mestih, zdaj je številka ena. Vrhunsko je pripravljen. Poletno delo se je obrestovalo. Čestital bi celotni ekipi. Zahvalil bi se ekipi Janiju Grilcu, Nejcu Franku, Matjažu Polaku, Urbanu Jarcu in Urbanu Komacu, servis Aljoše Branca je odlično deloval. V krogu 30 kilometrov imamo Petra Slatnarja, ki skrbi za okovje, drese Dalija ali Zlate Tepeš. Vse se je poklopilo. Fantastično. Na turneji se je veliko govorilo o dresih, vendar je tekmovalec tisti, ki naredi dobre predstave. Ni le oprema. Skakalec mora biti na mestu.
Ali ste bili vi na turneji kaj bolj pod pritiskom, ker se je Peter boril za lovoriko? Pritisk sem bolj čutil. Zame je bila ta turneja najtežja. Šlo je za prvo mesto, ne le za stopničke. Drugače je bilo, vendar smo bili mirni in potrpežljivi ter tudi to prebrodili.
Se da novoletno turnejo in olimpijske igre ter svetovna prvenstva enačiti? Težko rečem, kaj je bolj pomembno. Toliko je tekem, da greš z ene na drugo. Tukaj se štejejo vse štiri. Rastemo.
Veliko se govori o dvoboju s Severinom Freundom. Čutite, da zaradi tekmovalnosti dodatno napredujeta? To me ne zanima, kaj ima Freund in česa nima. Zanima me, kaj ima Peter.
Se da Petra Prevca in Primoža Peterko kot najboljša slovenska skakalca vseh časov primerjati? Težko bi ju, ker sta skakala vsak v svojem času. Oba sta bila v danem trenutku najboljša.
Peter mora še trikrat zmagati, da bo ujel Primoža Peterko po številu zmag. Kdaj se bo to zgodilo? Februarja! To bo zelo hitro.
Vam je lažje prenašati pritisk, ker ste tako optimistični in verjamete v dobre rezultate? Pred seboj imamo še veliko izzivov, ki nas ženejo naprej.
Kako zadržati to formo, v kateri je Peter? Dolgo smo potrebovali, da je prišel do tega položaja. Upam, da bo trajalo čim dlje.
Kje je meja pri Petru Prevcu? Upam, da bo zdrav. Uživa v tem, mi tudi. Kje je meja, bomo videli. Kje so preostali A reprezentanti? Koliko zaostajajo za njim? Ta trenutek veliko ali pa na treningu tudi ne. Pokažejo kakšen skok, vendar se nato na tekmi ponesreči. To bi radi spremenili. V prihodnje prihajajo naše skakalnice, da bodo tudi drugi fantje uživali.
Če gledate mlade fante, kot sta Domen Prevc, Tilen Bartol … Imajo tudi to, kar je imel Peter pred petimi leti? Pri nas je bilo tako, da so skakalci prihajali in odhajali. Dolgo niso bili na vrhu. Upam, da bo Domen Prevc vztrajal in se peljal po svoji poti. Zraven njega bomo in upamo, da mu uspe.
Tudi pri njem bo torej pomembna potrpežljivost … Pri Domnu razumljivo ne smemo pretiravati, ker smo lahko v preteklosti že videli, kaj se je dogajalo z nekaterimi. Zato tudi letos izpušča nekatera prizorišča. Čas bo pokazal …
Domen ima drugačen način letenja, saj je zelo agresiven po odskoku z mize. Vas je kdaj strah, da ne bo šel dobesedno na glavo? Precej hitro gre med smuči (smeh, op. p.). Z njim bo treba delati postopoma. V Innsbrucku na tretji tekmi novoletne turneje smo imeli recimo povprečje starosti vsega 19 let. Smo najmlajša ekipa v svetovnem pokalu.
Verjamete, da boste imeli kdaj vse tri Prevce na eni tekmi? Čas bo pokazal svoje. Možno je, v končni fazi tudi zelo hitro, če se bo Cenetu ta konec tedna v Garmisch-Partenkirchnu vse dobro izšlo.
V petletnem času, odkar ste slovenski skakalni selektor, ste na največjih tekmovanjih osvojili veliko medalj, kakšne cilje pa imate za naprej? Meni je osebno cilj pobrati vse, kar je v tem športu možno. Smo na pravi poti in delamo na tem. Izzive imamo, motivacijo tudi.