Življenje po teniški ''smrti''

''Preprosto veš, kaj je najbolje zate. Ko si na pragu dvajsetih, še vedno spoznavaš svoje telo, ukvarjaš se s prehrano, iščeš pravi način treninga … Zato je v top 100 toliko tridesetletnikov,'' je o uspehu svoje generacije povedal Nemec Tommy Haas, ki te dni praznuje 35. rojstni dan, pred nekaj dnevi pa je teniški svet šokiral z zmago nad prvim igralcem sveta Srbom Novakom Đokovićem.

Trend se res obrača. Videti je, da leta, ki so nekoč v belem športu veljala za sovražnika, postajajo potencialni zaveznik v lovu na vrhunske dosežke. Zrelost in možatost postajata vse pomembnejši, če se tekmovalec izogne resnim poškodbam in izgorelosti, pa lahko igra vrhunski tenis - in uživa v življenju – še globoko v četrto desetletje.

Lani v rokah veteranov 13 lovorik

''Igrati tako dobro v takšnem trenutku kariere in dosegati nekatere največje zmage je fantastično," je še dodal Haas po zelo tesnem porazu proti Špancu Davidu Ferrerju, tudi 31-letnem teniškem veteranu. Ob tem velja dodati, da je lani kar 13 od 66 lovorik na ATP turnirjih končalo v rokah generacije 30+, in medtem ko v najboljši stoterici ni nobenega najstnika, že kar četrtina teh možakarjev ve, da se življenje ne konča pri tridesetih. Niti v tenisu.

Moški pri teh letih nima toliko energije kot mladenič, a premore več moči in vztrajnosti, kar je še posebej dobrodošlo v časih, ko je igra fizično bolj zahtevna kot kadarkoli in konkurenca vse ostrejša. Ob počasnih igriščih in dolgih izmenjavah udarcev ter peturnih dvobojih si je danes težko predstavljati, da bi grand slam znova osvojil kakšen devetnajst ali dvajsetletnik, tako kot je to nekoč uspelo Petu Samprasu ali Maratu Safinu, veliko varnejša stava je še vedno Švicar Roger Federer, ki bo avgusta dopolnil 32 let.