Žiga Jeglič: Neprecenljive izkušnje, zaradi katerih lahko le napreduješ

Napad mladih, Roka Tičarja, Žige Jegliča in Roberta Saboliča, je navduševal že med sezono v klubskem tekmovanju, prav nič drugače pa ni bilo niti na reprezentančni ravni. Kar nekajkrat je veliko uglednejše tekmece, kot so Rusi ali Slovaki, povsem potisnil v njihovo obrambno tretjino in jim z navihanostjo in predrznostjo močno paral živce. Sportal se je pogovarjal z Jegličem, ki je na koncu zbral tri točke.

Za konec visok poraz na odločilni tekmi proti Belorusiji. Kaj je bilo narobe? Cilj je bil, da čim dlje zadržimo 0:0 in naredimo nasprotnika živčnega, kot nam je uspelo na prvih treh tekmah, ko smo se zares borili. A borili smo se tudi danes, pa vseeno hitro prejeli malo nesrečen zadetek. Nato smo začeli brezglavo napadati, prav tako smo imeli preveliko število izključitev, s tem pa izpadli iz ritma in to je negativno vplivalo na nas.

Ko ste že omenili veliko število izključitev, ste prav proti Avstriji in Belorusiji skupaj imeli kar trikrat dva igralca manj na ledu … Proti Belorusiji smo imeli smolo, saj je Kranjc ob igralcu manj prestregel plošček, ta pa se mu je "naložil" na krivino palice, ob tem ga je po mojem mnenju nasprotnik tudi udaril po palici in plošček je zletel na tribuno, kar je za nas pomenilo drugo izključitev. Proti Avstriji se nam je to zgodilo dvakrat, to pa so malenkosti, ki na koncu vplivajo tako na psiho kot tudi rezultat.

Tudi sami ste imeli proti Rusiji dva igralca več na ledu, a vam na žalost igra ni stekla … Tu nastopajo ekipe, ki znajo zelo dobro pokrivati prostor. Mi smo morda navajeni iz lige EBEL, da imaš nekoliko več časa na voljo, tu pa nasprotniki igrajo zelo agresivno. Mi smo želeli na trenutke dati kakšno podajo " preveč na lepo", kar pa si na tej ravni ne moreš privoščiti. A to je pomembna izkušnja za naprej. To moramo v prihodnje popraviti.

Ste bili na zadnjih dveh tekmah kaj utrujeni glede na to, da je selektor igral bolj ali manj na tri peterke in ste kot prvi imeli zares veliko minutažo? Na ledu smo zares prebili ogromno časa. Tudi sam sem igral več kot na primer v ligi EBEL. Na prvi tekmi je bil zame morda kar manjši šok, saj je ritem igre tu na tako visoki ravni. Vendar se hitro navadiš in vidiš, da lahko igraš na taki ravni, povsem normalno. Je pa povsod kakšna malenkost, ki jo lahko izboljšaš. Za vsakega igralca so to neprecenljive izkušnje, saj lahko le napreduje in to je spodbudno.

Kako pa je bilo igrati proti takšnim zvezdam, kot so Kovalčuk, Šatan in drugi? Meni se zdijo vsi ti igralci zares vrhunski. Vsak ima v svoji igri določen element, nekaj, kar te navduši. Predvsem takrat, ko gledaš tekmo. Na primer Češka igra odličen hokej. Ko srečaš oziroma vidiš te zvezdnike na treningu, vidiš, da so to povsem normalni ljudje, ki resno trenirajo in se ne šalijo. Ko sem šel v garderobo, sem videl Jagra, ki je plošček v dimenzijah pol metra krat pol metra s palico streljal v steno. Tu šele vidiš, kaj igralci delajo na tej ravni. Zares imenitna izkušnja.

Kar zadeva zdravje, vaš napad zares ni bil posrečen. Najprej ste si sami zlomili nos, nato se je poškodoval še Tičar. Je bilo težko, ko ste dobili v napad novega igralca? S Tičarjem in Saboličem ste vendar igrali skupaj v napadu celotno sezono. Da, bilo je nekaj težav, še posebej v igri ob igralcu več, kjer nam ni povsem steklo. A smo se dobro ujeli tudi s Pajičem, ki je pameten igralec. Se pa čuti, da Tičarja ni, saj smo celotno sezono igrali skupaj. Če bi med letom večkrat menjal soigralce v napadu, bi se brez dvoma hitreje navadil tudi na druge.

Če se vrneva na prvi dve tekmi. Proti Slovaški je prečka preprečila vodstvo z 2 : 1, proti Rusiji pa so slednji srečno v gneči prišli do petega zadetka. Bi lahko dejali, da je manjkalo tudi malo sreče? Celotno prvenstvo se nas je sreča ogibala, morda smo je malo imeli le proti Latviji, ki smo jo nadigrali. Sreče nam je manjkalo, a bi se v drugačnih situacijah lahko drugače odzvali. Do tega bi prišli z izkušnjami, predvsem imam v mislih, da nam je v pripravljalnem obdobju manjkal kakšen močnejši tekmec. Ob tem nismo imeli niti sreče s skupino za obstanek, kjer smo dobili Latvijo in Belorusijo, ki je povsem nepričakovano izgubila proti Franciji. A končalo se je, kot se je. To je bila dobra šola za naprej.

Za konec pa še vprašanje o klubu. Je že kaj več znanega v zvezi s prihodnostjo? V tem trenutku težko karkoli rečem. Nič še dogovorjeno. Upam, da bo znano kaj več v enem tednu in da se mi ne bo več potrebno s tem obremenjevati.