Zakaj zmagovalcu zavrtijo himno in zakaj njegovo zastavo dvignejo najvišje?

Zgovoren pokazatelj tega, kako pomembna in čustveno pretresljiva je lahko podelitev medalj – zmagovalcu, ki ponosno zasede najvišjo stopničko zmagovalnega odra, podelijo zlato medaljo in mu v njegovo čast zavrtijo himno, ob tem pa dvignejo še nacionalno zastavo – je bila podelitev zlate olimpijske medalje prekaljenemu športnemu in tudi olimpijskemu mačku Rajmondu Debevcu.

Ko je izkušeni strelec na svojih petih olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 vendarle prišel do tako težko pričakovane zlate olimpijske medalje, se je temu primerno čustveno odzval. S solzami v očeh in tresočimi ustnicami je užival v igranju Zdravljice.

Običaj izvira iz leta 1924

Običaj igranja državne himne v čast zmagovalcu športne prireditve in njegovi domovini izvira iz leta 1924. Takrat so ta protokol prvič izvedli v okviru olimpijskih iger v Parizu. Istega leta so v ta namen prvič dvignili tudi državno zastavo zmagovalca – ta si zasluži častno mesto v sredini in najvišji položaj – zastava drugouvrščenega je postavljena na levi, tretjeuvrščenega pa na desni strani.

Prva slovenska himna v čast telovadcu Kolmanu

Za prvo igranje slovenske himne je marca 1992 poskrbel slovenski telovadec Lojze Kolman, ki je na tekmi za svetovni pokal v Cottbusu v Nemčiji komisijo osupnil z odlično izvedeno vajo.

Takrat je prvič v zgodovini samostojne Slovenije v čast zmagovalca, torej Kolmana, zaigrala slovenska himna. "Takrat še brez besedila," se spominja Kolman in dodaja: "Vso opremo, zastavo in himno smo seveda odnesli na tekmo, saj organizatorji takrat niso imeli ničesar."

Omejitev dolžine

Pri predvajanju himen velja kar nekaj pravil, a eno od glavnih je omejitev dolžine. Tako po pravilih Mednarodnega olimpijskega komiteja državna himna ne sme biti daljša od 80 sekund, kar pomeni, da so nekatere države morale v ta namen pripraviti krajšo različico državne himne. Fifa pa je na primer na lanskem svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji himne omejila na 90 sekund, kar je tudi razlog, da so brazilski nogometaši pred tekmo družno s svojimi navijači himno prepevali še dolgo po tem, ko je uradna že zdavnaj obmolknila.

Športniki, ki so si izbrali drugo himno

Ni nujno, da zmagovalcem predvajajo državno himno, država se namreč lahko sama odloči tudi za izvedbo druge himne, ne državne. V zgodovini je bilo že kar nekaj takih primerov.

Tako sta na primer Vzhodna in Zahodna Nemčija v letih od 1956 do 1964 nastopali pod skupnim imenom Združena ekipa Nemčije, da bi se izognili meddržavnim nesporazumom, pa so si kot uradno himno izbrali 9. Simfonijo Ludwiga van Beethovna oziroma Odo radosti, današnjo uradno himno Evropske unije. Tudi športniki nekdanje Sovjetske zveze so se odločili za podoben protokol. Ko so na poletnih olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni nastopali kot ekipa z imenom Združena ekipa, so zmagovalcem iz njihovih vrst na podelitvenih ceremonijah podobno kot pred leti nemškim športnikom vrteli Odo radosti.

Zapleti se dogajajo, slovaška zastava za Kejžarjevo

Zapleti s himno in zastavo niso pogosti, se pa dogajajo in kadar se, tudi uvrstitev na zmagovalni oder pušča grenak priokus.

Tako se je na primer zgodilo nekdanji vrhunski plavalki Alenki Kejžar, organizatorji so v čast njenemu tretjemu mestu na evropskem prvenstvu v Berlinu namesto slovenske zastave izobesili slovaško.

"Spomnim se, da mi je bilo zelo težko stati na zmagovalnem odru. Po eni strani sem bila izredno vesela in ponosna, da sem se uvrstila med prve tri, po drugi strani pa sem se počutiš grozno, ker so dvigovali napačno zastavo. Čeprav so se mi organizatorji pozneje opravičili, pa grenak priokus ostaja," pravi Kejžarjeva, ki je bila takrat na zmagovalnem odru odeta v slovensko zastavo, ki jo je zaradi spodrsljaja organizatorjev razkazovala še bolj ponosno, kot bi jo sicer.

Glasbena podlaga namesto Zdravljice za Prevca

Precej prahu je dvignila tudi glasbena podlaga v Vikersundu na Norveškem, kjer so Petru Prevcu v čast zmage v poletih (in novi rekordni znamki 250 metrov) zavrteli le nekakšno glasbeno podlago, ne pa Zdravljice, kot smo vsi pričakovali.

Čeprav je poteza organizatorjev razburila javnost, pa se je pozneje izkazalo, da je bila povsem legitimna, saj pravila Mednarodne smučarske zveze organizatorjem dajejo proste roke pri odločitvi, ali bodo zmagovalcu zavrteli državno himno ali ne.

Na Smučarski zvezi Slovenije so organizatorje nemudoma pozvali, naj sledijo zgledu večine oziroma skoraj vseh organizatorjev tekem FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih, ki v čast zmagovalcu skoraj brez izjeme zavrtijo himno.

Presenečenje v Beaver Creeku

So pa za eno od lepših potez v karavani alpskega smučanja poskrbeli na svetovnem prvenstvu v ameriškem Beaver Creeku, kjer so državne himne zmagovalcev prepevali pevci otroškega pevskega zbora iz Colorada, dvakrat smo v čast Tine Maze iz njihovih ust v popolni slovenščini uživali tudi v Zdravljici.

Na izvedbo 15 himn so se otroci pripravljali skoraj leto dni, največ preglavic pa jim je povzročala norveška.