Umetnica, nora na žive barve, valove in medalje

Nekateri si domišljajo, da je jadranje preprost šport, v katerem spoznavaš najprivlačnejše obmorske kotičke sveta in preprosto uživaš. Veronika Macarol, ki tekmuje na jadrnici razreda 470, se ob takšnih opazkah le zamisli in kislo nasmehne. Pri 29 letih dobro ve, koliko časa, energije in truda je morala vložiti, da se je pridružila svetovnemu vrhu.

Vztrajala bo vsaj do Tokia

Na olimpijskih igrah v Riu sta bili Tina Mrak (levo) in Veronika Macarol (desno) dolgo časa v igri za stopničke. Foto: Bor Slana In ne zgolj to, s sotekmovalko Tino Mrak sta se tako zelo ujeli, da sta leta 2015 postali evropski prvakinji. Dobro jima je kazalo tudi lani na olimpijskih regatah v Riu de Janeiru. Bili sta v igri za odličja skoraj do konca, a ju je nato vrgla iz tira sporna odločitev sodnikov, ki so ugodili pritožbi japonskih tekmic. Od šoka si še nista povsem opomogli.

"Na to hočem pozabiti, a mi ne uspeva najbolje. Imam cilj, da bom vztrajala v jadranju vsaj do olimpijskih iger, ki bodo leta 2020 v Tokiu, in se maščevala Japonkama v njuni domovini," se je v glasu Koprčanke čutila nejevolja, ko se je spomnila na bolečo prigodo v Riu, po kateri je bilo jasno, da je sanj o zgodovinski medalji konec.

Potrebuje le čopič, barve, platno in glasbo

Na slovenski kulturni praznik smo se posvetili bolj prijaznim temam. V življenju članice Jadralnega kluba Pirat jih ne manjka. Če bi jo opisali kot jadralko, bi bilo to nezadostno. Izpustili bi marsikaj, zlasti njeno slikarsko strast, pa tudi ljubezen do arhitekture, ki jo izkazuje na študijski poti.

V zadnjem času se na slike najraje podpisuje z VM. "To je postal že skoraj moj logotip. Razmišljam tudi o umetniškem imenu, a nisem našla še nič pametnega," je potožila nekdanja evropska prvakinja, ki najraje jadra na Gardskem jezeru. Foto: Osebni arhiv

Ne smemo pozabiti na njeno zaposlitev. Kot vojakinja je v službi domovine. To ji omogoča lažje prebijanje skozi finančne pasti, skrite na nepredvidljivem področju vrhunskega športa. Jadralna oprema, organizacija, potovanja, treningi ... Sredstev, ki jih je treba vložiti v kakovostno delo, je ogromno.

Ko svoje naredijo še stresna tekmovanja, ni težko razumeti Primorke, da si po napornem športnem udejstvovanju vzame čas za sprostitev. Dušo si najraje spočije v barvitem svetu, ki ga upodablja na platnu.

Oljne barve je pred leti zamenjala za akrilne. O tem, da bi narisala tudi avtoportret, še ni razmišljala, najbolj pa sta ji pri srcu rdeča in modra barva. Foto: Osebni arhiv

Potrebuje le čopič, barve in glasbo, ki odmeva v njenem domu in poskrbi, da zapluje v dimenzijo, kjer se preda umetniški svobodi.

Nekaterim bo všeč, nekaterim ne

Ko riše, je najraje sama. Noče, da bi jo kdo motil in stal za njenim hrbtom. "Ko si umetnik, rišeš zase. Ko razstavljaš, pa pokažeš malce več in si lahko izpostavljen kritikam. Vedno te je strah, da bo do tebe prišla kakšna slaba," se je pošalila umetnica s športnim srcem in dodala: "Kar zadeva kritike, bi sprejela prav vsako. V umetnosti mi je všeč, da ni prav nič grdega ali slabega. Vsak ima svoj slog in se lahko izrazi tako, kot si želi. Nekaterim bo to všeč, nekaterim ne. S tem se ne obremenjujem. Sprejela bi vsako kritiko in se iz nje kaj naučila," nam je zaupala ljubiteljica slikarstva, pa tudi fotografije in dizajna.

"Rada se igram z barvami. Najraje imam živahne in močne. Z njimi rada slikam portrete znanih oseb, zlasti glasbenikov. Njihove duše skušam opisati z barvami," je dejala slovenska športnica, ki je lani na OI v Riu osvojila šesto mesto. Foto: Osebni arhiv

Prijatelji ji namenjajo le pohvale. Eden izmed njih je lastnik gostilne v Kopru, kjer je konec leta 2016 prvič razstavila svoja dela in prebila led. Verjetno bi imela že več razstav, če ji ne bi kronično primanjkovalo časa.

Lahko bi sedela ves dan in jih opazovala 

Razmišlja, da je po svoje tako še bolje, saj bi se ob večjem številu razstav povečalo zanimanje za njene slike. Ker se je na njih zelo navezala, bi jo zabolelo pri srcu, če bi se morala od njih posloviti. "Po eni strani bi najraje imela vse doma, a bi potem potrebovala veliko večje stanovanje."

Slika le takrat, ko začuti, da je napočil primeren trenutek. Kakšno leto nariše le sliko ali dve, ko pade v plodni ritem, pa se njena soba spremeni v tovarno, v kateri se kadi od energije. Foto: Osebni arhiv

Na njenih slikah prevladujejo morski motivi, kar ne preseneča. Jadrnice je risala že kot deklica. Zaradi tega se je tudi odločila za jadranje, saj je zgodnje otroštvo s starši preživela na barki. "Vedno so mi bili najbolj zanimivi valovi. Fascinantni so. Lahko bi sedela ves dan in jih opazovala. So izjemen motiv," ne skriva navdušenja nad valovi, ki jih zelo rada upodablja.

Obožuje legendarnega kitarista Jimija Hendrixa

Podobno velja za glasbenike, večinoma stare rockerje, ki izvajajo glasbo njenega srca. "Obožujem Jimija Hendrixa, ki je imel zelo zanimivo osebnost." V družbi znanih glasbenih imen lažje pozabi na glavno jadro, flok in špinaker, s katerimi tekmuje na jadrnici v razredu 470. Je flokistka in skrbi za jadra, njena partnerica Mrakova pa je krmarka.

Valovi so se zasidrali globoko v njeno srce. Ko je bila na šolski izmenjavi v Španiji, jih je na obali Atlantskega oceana opazovala noč in dan. Foto: Osebni arhiv

Slikarske tehnike je izpopolnila v srednji šoli. Obiskovala je umetniško gimnazijo. Ko je listala knjige z največjimi slikarskimi mojstrovinami, si je oči najraje spočila pri poglavju impresionizma. "Claude Monet. Na svoje slike je nanašal tako veliko različnih barv, kot jih želim tudi sama, ko delam kakšen portret. Nočem, da so barve povsem naravne. Morajo biti predvsem žive."

Mikale so jo tri stvari

Umetnost, arhitektura in šport. To je njen trikotnik največjih naslad. Ko je končala srednjo šolo, se je znašla v sladkih težavah. Ponujale so se možnosti, da bi odšla na fakulteto za šport. Mikala jo je tudi likovna akademija, na koncu pa se je odločila za arhitekturo.

Rada slika, a nima ateljeja. Ustvarja v stanovanju. Pred leti je raje slikala na manjša platna, zdaj so ji bolj všeč večja. "Ker mi zmanjkuje prostora, ne uporabljam več stojal za slike, ampak rišem na tleh," poudarja jadralka, ki prisega na žive barve. Foto: Osebni arhiv

"S športom se rada ukvarjam, a po koncu študija ne bi hotela biti trenerka. Na tem področju se ne vidim. Do Tokia bo šport zagotovo na prvem mestu. S Tino se bova potrudili, da bova na vrhu, potem pa bomo videli," je dejala jadralka, ki bo leta 2020, ko bo Japonska gostila olimpijske igre, stara 33 let.

Čudovite brazilske barve prenesla na platno

Zaradi jadranja in študija ji zmanjkuje časa za slikanje. Po olimpijskih igrah v Riu si ga je vzela ogromno in ustvarila okrog 20 slik. To je bilo njeno najplodnejše obdobje. "V Braziliji so me spremljale prečudovite barve. Morala sem dati iz sebe takšno lepoto. Bil je tudi primeren trenutek. Ko je jadralna sezona, ne moreš slikati. Moraš se osredotočiti le na eno stvar. Če delaš več stvari naenkrat, jih narediš le polovično, kar mi ni všeč." To je občutila pri študiju. Živce so ji parali izpiti, ki še niso opravljeni. Zaradi njih ni sproščena niti na tekmovalnih regatah.

Spoznala je, da ji skoraj toliko časa, kot potrebuje za sliko, vzame iskanje ideje, kaj bo narisala. "O tem lahko razmišljam tudi dve ali tri ure." Nato mora biti sama doma, iz zvočnikov pa mora doneti stari rock. "Moti me, če me takrat kdo gleda," dodaja. Foto: Osebni arhiv

Večino študijskih projektov je naredila, ima podaljšan absolventski status, a ji nekaj izpitov še manjka. Zaradi tega je prejšnji mesec izpustila tekmovanje v Miamiju. Dala je prednost študiju, prihodnji mesec pa se bo vrnila v tekmovalne vode in odprla letošnjo sezono na Majorki. 

Da misli v jadranju zelo resno, dokazuje tudi na slovenski kulturni praznik. Ne bo ga preživela pred platnom, ampak na treningu, ki jo čaka v fitnesu in telovadnici. Na morje se ne bo podala, saj v teh dneh na Primorskem nagaja burja. Ne vladajo prijetne razmere. Prejšnji teden, ko je pihal jugo, sta se s Tino odpravili na morje in občudovali valove. Zlasti Veronika, prepričana, da jih bo na slikah upodabljala še vrsto let. Morda tudi kot dobitnica olimpijske medalje ...

Veronika je flokistka. Visi na trapezu in drži jadrnico v optimalnem položaju ter zateguje flok in špinaker, ki se dviga in pospravlja. Tina je krmarka, ima krmilo ter usmerja jadrnico in glavno jadro. Foto: Stanko Gruden, STA