Nedelja, 7. 8. 2022, 4.00
2 leti, 3 mesece
Skok v športno preteklost
Olimpijske igre, ki so Slovenijo uvrstile na športni zemljevid
Slovenska športna zgodovina je izjemno bogata. Ravno v tem času namreč mineva 30 let, odkar smo Slovenci dobili prve olimpijske medalje kot samostojna država. Pisalo se je leto 1992 in v katalonskem mestu Barcelona so med 25. julijem in 9. avgustom potekale poletne olimpijske igre, na katerih smo Slovenci prvič nastopali kot samostojna država.
Olimpijski krst smo Slovenci doživeli na poletnih olimpijskih igrah, ki se jih je v Barceloni leta 1992 udeležilo kar 35 slovenskih športnikov in športnic, ki so slovenske barve zastopali v 12 disciplinah. Čast, da slovenska zastava prvič ugleda olimpijsko prizorišče, je pripadla Rajmondu Debevcu, ki je postal prvi zastavonoša za samostojno Slovenijo. Prva olimpijska odprava v zgodovini Slovenije se je takrat v domovino vrnila z dvema bronastima kolajnama.
Danes mineva natanko 30 let od prve 🇸🇮 slovenske olimpijske medalje. Na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 sta jo priveslala Iztok Čop in Denis Žvegelj, ki sta v dvojcu brez krmarja osvojila 🥉 bronasto medaljo. pic.twitter.com/BxjJ24vkln
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 1, 2022
Slovenija je že na svojih prvih olimpijskih igrah pokazala, da se kljub svoji majhnosti lahko kosa tudi z velikimi, in res, po slabem tednu olimpijskih iger smo tudi Slovenci dobili prvo kolajno, sicer v barvi brona, a je bila zlata vredna. Tretje mesto v veslanju sta si takrat priborila dvojec Iztok Čop in Denis Žvegelj, ki se te medalje spominjata z nekoliko grenkim priokusom, kot sta na to spomnila v torek na Bledu. Dvojec je na olimpijske igre takrat prišel z višjimi pričakovanji, a se enostavno ni izšlo po načrtu. Je pa zato Čop v svoji bogati športni karieri osvojil kar štiri olimpijske medalje – zlato, srebrno in dve bronasti.
Drug dan in še druga kolajna
Trideset let od prve olimpijske medalje so s tem plakatom obeležili na Bledu, zibelki slovenskega veslanja.
Evforija po osvojeni prvi kolajni na olimpijskih igrah se še niti ni dodobra polegla, a je bil že naslednji dan na sporedu četverec brez krmarja, kjer so Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Milan Janša in že pokojni Saša Mirjanič prav tako osvojili tretje mesto in podvojili slovensko veselje, ki je v nas takrat še okrepilo nacionalno zavest. Osvojitve prvih medalj se je pred dnevi na Bledu spominjal tudi Iztok Čop, ki je kljub osvojenim štirim olimpijskim odličjem opomnil, da ima prav vsaka izmed njih posebno zgodbo, prav prva pa je tista, s katero sta prebila "olimpijski led" in pomagala izoblikovati slovensko športno identiteto, ki se je začela na jezeru Banyoles.
Na prve olimpijske igre prišli z jasnim ciljem: medalja
Točno 30 let po osvojitvi brona v Barceloni so ponovno sedli skupaj v čoln.
Jezero Banyoles je v dveh dneh Sloveniji prineslo kar dve odličji bronaste barve, ki nista bili naključje, saj je bil slovenski dvojec brez krmarja, ki sta ga sestavljala Čop in Žvegelj, med favoriti za osvojitev medalje že pred prihodom na olimpijsko prizorišče. Za nekoliko večje presenečenje in veselje je nato še dan kasneje poskrbela ekipa v četvercu brez krmarja, ki je postavil končno število osvojenih medalj na prvih poletnih olimpijskih igrah.
Slovenci smo že na prvih olimpijskih igrah pokazali, da nas bodo morale druge države na področju športa jemati resno, in res, 30 let kasneje smo Slovenci na poletnih olimpijskih igrah osvojili skupno 28 odličij (osem zlatih, devet srebrnih in 11 bronastih).