Od piščalke do čokolade v glavi

Sodniki, ki sodijo v 1. SNL, so razdeljeni v različne skupine. Podobno kot na UEFA tekmovanjih. Od položaja v skupini je tudi odvisno, na koliko tekem posameznega nivoja je posamezen sodnik delegiran. Nogometni delivci pravice so različnih poklicev. Velika večina ima najmanj srednjo izobrazbo, veliko pa tudi visoko. Kdor se želi prebiti do najvišje skupin in soditi tekme slovenske prve lige, mora prehoditi dolgo pot. V Sloveniji je drugače devet Društev nogometnih sodnikov (DNS), ki so regijsko razdeljena. V DNS se tudi začne pot vsakega sodnika. Od sodnika-pripravnika do kasnejšega napredovanja. Kaj je pa s pomladkom? Je sploh potreben? ''Za zdaj je pri nas dovolj sodnikov, da se pokrijejo vsa tekmovanja, to pa ne pomeni, da lahko delo v DNS pri pridobivanju novega kadra zastane. Nasprotno, potrebno je stalno pridobivanje novih sodnikov, kar nam zaenkrat dobro uspeva,'' je prepričan Darko Čeferin, prvi slovenski sodnik, ki je sodil tekmo lige prvakov. Pred šestimi leti je delil pravico na srečanju med Betisom in Anderlechtom.

Tako kot njegovi stanovski kolegi redno obiskuje seminarje in pridobiva dodatna znanja. Izobraževanja potekajo preko DNS za sodnike pod njihovim okriljem, preko Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS) pa za tiste, ki se nahajajo na listah za sojenje tekem tekmovanj, ki jih vodi Nogometna zveza Slovenija (NZS). ZNSS za sodnike 1., 2. in 3. SNL organizira fizično testiranje najmanj trikrat letno, med tekmovanjem pa sledi vsak mesec sestanek s sodniki, na katerem potekajo analize tekem. Kar se tiče finančnega dela, prejmejo sodniki nadomestila za sojenje tekem, ki so določena s strani Medobčinskih nogometnih zvez (MNZ) oziroma NZS. Vsaka MNZ ima s strani Izvršnega odbora potrjen stroškovnik za sojenje tekem. V 1. SNL z začetkom letošnje sezone taksa glavnega sodnika znaša 376 evrov. Plačilo ne zajema le same tekme, ampak vso pripravo na določeno tekmo, obvezne treninge, udeležbe na seminarjih in še bi lahko naštevali.

Sodniki, ki se nahajajo na listah A (glavni sodniki 1., 2., 3. SNL in 1. SML) ter A-1 (pomočniki sodnika na 1.,2.,3. SNL in 1. SML) prejmejo sodniško opremo, vsi ostali sodniki so si jo dolžni priskrbeti sami. Kako pa je z ohrananjem licence? So preverjanja znanja pogosta? ''ZNSS vsako leto v mesecu februarju organizira preverjanje teoretičnega znanja sodnikov iz pravil nogometne igre, sodniki pa morajo uspešno opraviti testiranje, da so delegirani na tekme,'' je pojasnil Čeferin, ki dosedaj na tekmi še ni doživel direktnega napada kakšnega igralca ali funkcionarja kluba. ''Po kakšni tekmi so mnenja sicer različna, vendar je to potrebno vzeti v zakup. Sodniki smo le ljudje, tudi z napakami; na igrišču se je potrebno odločiti v trenutku.''

Če se z neprijetnostmi ni soočal na domačih zelenicah, pa jih je na lastni koži izkusil leta 2009, ko je sodil dvoboj pokala UEFA v Hamburgu. V 64. minuti so ga navijači NEC-a iz Nijmegena zadeli v glavo s trdim predmetom. Tarča nenavadnega izstrelka je bil nogometaš HSV-ja David Jarolim, a so bili nizozemski ''neotesanci'' netočni in potopma v glavo zadeli slovenskega sodnika. ''Zadeli so me s čokolado, vendar sem po zdravniški oskrbi tekmo lahko nemoteno nadaljeval,'' se dogodka spominja Gorenjec, ki se je lahko na lastno pest prepričal o tem, da zna biti čokolada v zimskih mesecih (pisal se je februar) še kako trda in nevarna. Za varnost uradnih oseb je po mnenju Čeferina dobro poskrbljeno. In to na vseh tekmah. ''Poskrbljeno je tako za sodnike, uradne osebe kluba kot tudi igralce. Varnostniki ostanejo z nami do odhoda iz štadiona, v primeru večjega negodovanja oziroma protestov po tekmi je prisotno tudi spremstvo policije, vendar se to zgodi zelo redko.'' V tej prvoligaški sezoni se je o sodnikih že veliko pisalo. Nezadovoljstva niso skrivali v različnih klubih in o njih obveščali javnost v posebnih odgovorih. A kot bi dejal Sebastjan Gobec, nogometaš, ki je v zgodovini 1. SNL prejel največ kartonov: ''Napake se bodo dogajale. Tako bo vedno. Še vedno pa upam, da niso namerne. Če so, potem je to katastrofa.''