Lorenzo prevzel žezlo od Rossija

Čeprav je Špancu za osvojitev laskave lovorike zadostovalo deseto mesto in šest točk, je takoj po štartu VN Malezije kazalo, da se je fant odločen celo boriti za zmago. V uvodnih krogih je namreč suvereno odbil vse napade Hondinega Andrea Doviziosa in Ducatijevega Caseyja Stonerja ter zdržal velikanski pritisk tekmecev.

Najprej se je kar sam od dirke in od boja za zmago poslovil Stoner, ki je padel v zadnjem ovinku, preden se je prvi krog sploh končal. V nadaljevanju je Andrea kot senca sledil Jorgeju. V tem obdobju dirke Valentina Rossija ni bilo nikjer. Italijan, ki s šestim mestom na kvalifikacijah ni prav nič navdušil, je razočaral tudi na štartu dirke, ko je nazadoval na enajsto mesto. Sledila je epska vrnitev.

Po dveh krogih si je pridirkal šesti položaj, v četrtem krogu je bil tretji in prav kmalu zatem je začel postavljati najhitrejše kroge na dirki, Dovizioso in Lorenzo sta postajala v njegovih očeh vse večja in bila iz trenutka v trenutek vse bližje. Andrea je Jorgeja prelisičil v devetem krogu v prvem ovinku ter se odpeljal najprej. Le krog kasneje je Lorenza ugnal še moštveni kolega Valentino Rossi.

Za zaključek veličastne dirke sta se spopadla še Rossi in Dovizioso. Najprej je enajstem krogu Valentino rojaka ujel in prehitel v ovinku devet, v katerem je pred tem opravil že s kar nekaj dirkači. Andrea je vrnil udarec pet krogov pred koncem dirke, a obdržal primat le za pol kroga. Nato pa je znova prišel, lahko kar rečemo, Rossijev deveti ovinek, kjer je Yamahin dirkač znova postregel s prehitevalnim manevrom. Po tem dogodku je takrat še branilec naslova svetovnega prvaka obdržal primat vse do kockaste zastave. Dovizioso mu je bil sicer ves čas prilepljen na zadek motocikla, a ni zmogel kakšnega trika, ki bi ga katapultiral na najvišjo stopničko zmagovalnega odra.

V ustih je imel po prečkanju ciljne črte kljub vrhunskemu drugemu mestu prav gotovo grenak priokus, saj ga je Rossi ugnal za pičle 0,224 sekunde. Rossi je žarel od sreče, saj je končal svoje najdaljše obdobje brez zmage v karieri MotoGP. Na novo zmago je namreč moral čakati vse od odprtja sezone v Katarju, torej celih šest mesecev ali 14 dirk. To pa je za šampiona takšnega kalibra, kot je Rossi, cela večnost. Ob tem pa tudi ne gre prezreti dejstva, da je z zmago prav v Sepangu še enkrat letos Lorenzu ukradel del šova, čeprav je Španec postal svetovni prvak MotoGP. Vsi namreč niso govorili le o prvaku Lorenzu, ampak tudi o zmagovalcu Rossiju.

Vsekakor je treba čestitati Jorgeju za laskavo lovoriko, ki si jo je zaslužil. Njegova letošnja statistika je veličastna: 7 zmag in 13 stopničk. Takšne dosežke je v svojih zlatih časih zmogel samo Rossi. Res je, da so se letos njegovi največji rivali poškodovali (Rossi, Pedrosa) ali predolgo časa bili zunaj forme (Stoner), a to prav nič ne zmanjša vrednosti njegovega naslova. V preteklosti je bil tudi sam poškodovan, pa nihče ni postavljal pod vprašaj Rossijevih naslovov. Ko je Valentino bil še zdrav na prvih treh dirkah, je bil Lorenzo boljši od njega. Morebiti bi se sezona odvila drugače, če se Rossi ne bi poškodoval in bi bili priča takšnim dvobojem, kot smo jim bili na prejšnji dirki v Motegiju.

Morda, morda pa tudi ne. Lahko le upamo, da bodo v prihodnji sezoni vsi fantje zdravi in prav vsi v vrhunski formi. Na zadnjih treh letošnjih dirkah (Avstralija, Portugalska in Valencia) bomo dobili še konstruktorskega in moštvenega prvaka.

Za zdaj najbolje kaže tovarniški ekipi Yamahi, ki bi lahko pobrala oba naslova. Zagotovo pa bo nepozabno vzdušje 7. novembra na velikem finalu v Valencii, ko bo domov prišel novopečeni svetovni prvak Jorge Lorenzo. Pričakovati gre več kot 100.000 temperamentih Špancev, ki na kralja kraljevskega razreda čakajo nič manj kot 11 let. Nazadnje je njihov rojak slavil leta 1999, in sicer Alex Criville. Tudi on bo prav gotovo tam, da čestita svojemu nasledniku.