Rok Plestenjak

Četrtek,
22. 9. 2011,
12.19

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Joc Pečečnik

Četrtek, 22. 9. 2011, 12.19

8 let

Joc Pečečnik: Na krivce se ne da pokazati s prstom

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Joc Pečečnik, drzni poslovni vizionar, ki je v slovenski nogomet vstopil v vlogi bogatega mecena Interblocka, še čaka na gradbeno dovoljenje, s katerim bi lahko stekla obnova bežigrajskega štadiona.

Čeprav je projekt Bežigrajski športni park luč sveta ugledal že pred štirimi leti, so gradbena dela na Plečnikovi podrtiji zaradi pomanjkanja ustreznih dovoljenj zastala. Bogati podjetnik, rojen v Šmarci, se zaveda spleta okoliščin, ki so privedli do trenutnega stanja, vseeno pa še verjame, da bo v bližnji prihodnosti le dočakal srečni trenutek. Zaradi obilice poslov, ki ga spremljajo v domovini, in bližajočega se odhoda v ZDA nam je na vprašanja odgovoril prek elektronske pošte.

Zakaj gradbeni stroji na območju bežigrajskega štadiona še vedno ne brnijo? Za začetek izvajanja gradbenih del, najprej rušitvenih, nato pa za samo izgradnjo, je predhodno treba pridobiti ustrezna gradbena dovoljenja, česar pa BŠP d. o. o. še nima.

Kdo je glavni krivec za to, da ste še vedno brez gradbenega dovoljenja? Na krivce se ne da preprosto pokazati s prstom, češ, 'tale je glavni krivec', takoj za njim 'nekdo drug' … Kot veste, je Projekt BŠP izredno kompleksen poseg, ki v enem okviru združuje zahteve za ohranitev in restavriranje celotne dediščine arhitekta Plečnika; nato izgradnjo najmodernejše športne infrastrukture, ki zadovoljuje stroge standarde certificiranja s strani mednarodnih športnih organizacij; potem kombinirane rekreacijsko-komercialne površine, ki morajo zadovoljevati zahteve sodobnega urbanega človeka glede udobnosti, varnosti, dostopnosti … in vse to je treba združiti na relativno majhnem območju, na robu strogega središča Ljubljane. Raje bi govoril o spletu okoliščin, ki projekt BŠP, za zdaj, 'sidrajo' v obliki odličnega projektnega izziva, brez strogo opredeljene časovnice.

Lahko podrobneje razložite splet okoliščin? Pojavljale so se v preteklih štirih letih. Med drugim je to sprejem zakona o vpisu etažne lastnine, ki praktično omogoča poseganje v urejanje zemljiških zadev za nazaj; potem so bile prisotne spremembe v projektno arhitekturni zasnovi; dograjevanje okoljevarstvene zakonodaje v smeri izrazitega zaostrovanja predpisov in postopkov ter tako dalje. Posebej pa bi izpostavil spremembo v zahtevah okoliških prebivalcev, ki so v začetku izražali željo za večjo vključenost v soodločanje glede sestave in zgoščenosti projekta, sedaj pa zahtevajo, da se del zemljišča določi kot pripadajoče funkcionalno zemljišče območja Fondovih hiš in naj bi se potemtakem del projekta BŠP, kot ga opredeljuje sprejeti prostorski načrt, po njihovih trditvah nahajal na njihovem zemljišču … Če k temu dodamo še v praksi poznano dinamiko reševanja primerov v okviru sodnih poti, potem sem navedel kar nekaj bistvenih elementov, ki vplivajo na hitrost realizacije projekta.

Bi bilo treba sprejeti kakšno novo rešitev ali še vedno velja prvotna zamisel o športnem centru, ki bi združeval tudi hotel, športno-medicinski center, različne dvorane? Kot veste, v svetu velja pravilo, da je v začetku temeljito premišljeno projektno zasnovo, z vidika arhitekturno projektnih in ekonomskih zahtev, treba v največji možni meri ohranjati ali pa od projekta odstopiti, če so pozneje zahtevane radikalne spremembe oziroma se korenito spremenijo okoliščine. Prav tako lahko le ponovim spoznanje iz razvitih držav, da konkurenčnih rezultatov in napredka športne stroke ni mogoče zagotoviti brez sodobne športne infrastrukture, ki mora biti dostopna čim širšemu krogu uporabnikov. Prav te izkušnje pa kažejo, da je izgradnja infrastrukture v osnovi mogoča le na dva načina: lahko se športni objekti izgradijo z dolgoročno zagotovljenim davkoplačevalskim denarjem in se dajo v uporabo po netržnih ali poltržnih pogojih, s stalnim dofinanciranjem za tekoče vzdrževanje; če pa davkoplačevalskih sredstev ni, potem je edina možna opcija, da se pridobijo komercialna sredstva, ki pa se morajo vrniti v točno določenem času in po natančno opredeljenih pogojih, ki morajo biti izraženi v vnaprej izračunljivih številkah. Seveda so možni tudi 'razumni kompromisi', kot je BŠP, vendar velikih odstopanj pri teh pravilih ni.

Ste imeli s predstavniki Fondovih blokov v zadnjem obdobju kakšne pogovore, se zadeva premika na bolje? Odnosi med predstavniki Fondovih hiš in investitorjem so stalni, od začetka in objave namere za izgradnjo Projekta BŠP. Pri tem ne gre za nič osebnega med predstavniki stanovalcev in investitorja, saj bi do podobne različnosti ali podobnosti pogledov verjetno prišlo v vsakem primeru – ne glede na to, če bi nekdo drug izkazal željo in hrabrost, da se loti obnove Bežigrajskega stadiona. Medtem so MOL, Olimpijski komite Slovenije in GSA kot investitorji opravili vrsto projektnih raziskav, izvršili usklajevanja s stroko glede varovanja kulturne dediščine, opravili vrsto postopkov v zvezi s pridobitvijo prostorskih pogojev … Verjemite, da gre za strokovno izredno zahtevno delo, ki od investitorja zahteva tudi velike vložke energije, da sredstev ne omenjam. Res pa je, da so se odnosi po krajšem času mirovanja znova intenzivirali pred tremi ali štirimi meseci, predvsem na iniciativo BŠP in ob obojestranskem pričakovanju preseganja razlik. V tem smislu je investitor zlasti analiziral možnosti zmanjšanja nadzemne pozidanosti zemljišča, ki je Fondovim hišam najbližje. Prav v tej točki sta se obe strani na začetku projektiranja najbolj razlikovali. Vendar pa se je v zadnjih pogovorih izkazalo, da predstavniki Fondovih hiš smatrajo 'zemljišče 312' kot funkcionalno zemljišče, pripadajoče njihovim hišam, čeprav ga je MOL vložil v BŠP d. o. o. kot bremen prosto zemljišče. Torej ne gre več za projektna vprašanja, ampak za željo po razčiščevanju lastniških vprašanj po sodni poti. Vendar pa ne glede na to je osebna komunikacija med predstavniki stanovalcev in investitorjem ohranjena in je BŠP v postopku priprave poročila o vplivih na okolje pripravil vrsto dodatnih in omilitvenih ukrepov za izgradnjo in obratovanje BŠP, o čemer so stanovalci tudi zelo podrobno seznanjeni.

Torej še vedno redno potekajo tudi pogovori s partnerji – MOL in OKS? Seveda, odnosi med družbeniki so stalni in GSA, kot zadolženi za pripravo projektne dokumentacije in vodenje postopkov v zvezi s tem, stalno obvešča o napredku projekta, vključno z novimi problemi. Prav konec tega meseca bo potekala skupščina družbenikov BŠP d. o. o., kjer bodo podrobneje obravnavani vidiki BŠP, od čisto tehnično-projektnih do programskih in seveda najnovejših pravnih zapletov.

Še vedno vztrajate pri odločitvi, da Interblocka v prvo ligo ne bo vse do takrat, ko ne bo imel svojega štadiona? Ideja o ustanovitvi NK Interblock je del celotnega koncepta Športnega sistema Interblock, ki obsega izgradnjo BŠP, organiziranje tekmovalno konkurenčnega kluba, izgradnjo nogometne akademije in še kaj. Grajena je na ambiciji in osebnem prepričanju, da se s pomočjo dolgoročnih vlaganj v strokovno in organizirano delo z mladimi športniki oziroma nogometaši, lahko tudi v slovenskih pogojih zagotovi takšna kakovost, ki bo prepoznavna in konkurenčna v evropskih tekmovanjih. Konkretno glede NK Interblock pa je ta ideja nekoliko ustavljena, nikakor pa ni pozabljena. Je le tesno povezana, finančno, časovno in po ambicijah, z napredkom pri izvedbi Projekta BŠP; saj se konec koncev odpira vprašanje: kakšen smisel pa ima vzgojiti vrhunsko moštvo, če le to nima domačega igrišča, in seveda vsega, čemur se v življenju reče svoj dom … Sicer pa smo z NK Interblock v treh sezonah, kolikor je nastopal v 1. slovenski nogometni ligi, pokazali, da so rezultati možni, saj je člansko moštvo v tem času dvakrat osvojilo lovoriko pokalnega zmagovalca, enkrat pa superpokal Slovenije. Sam sem še bolj ponosen na rezultate mladinske in kadetske piramide, saj smo s sistematičnim delom osvojili vsa najboljša mesta v Sloveniji in vzgojili vrsto perspektivnih nogometašev, ki so danes že konkurenčni v evropskih ekipah. Prav s takim delom smo si nabrali tudi nekaj izkušenj, ki nam bodo prišle prav, ko se bom odločil za vnovično kandidiranje za vstop v 1. slovensko ligo.

Boste vztrajali s prenovo bežigrajskega štadiona vse do konca in čakali na boljše čase ali imate postavljen kakšen rok, ko bi lahko vse skupaj padlo v vodo? Kadar gre za dobro premišljeno vizijo, v katero najprej sami investitorji verjamejo in vedo, kako uresničevati projektno idejo, se časi ne delijo na boljše in slabše. Če so ob tem prepričani, da bo tudi širša skupnost razumela in sprejela takšno vizijo ter s tem pridobila možnost za dodatno obogatitev urbanega in življenjskega ter delovnega okolja ljudi, ob tem pa tudi nove možnosti za vsestransko druženje in osebnostno izgrajevanje, potem je investitor 'trajno zaznamovan' z ambicijo, da se projekt BŠP tudi izgradi. Seveda pa investitor, ki vstopa v projektu nenaklonjeno okolje, ali pa v časovno nedoločljive okvire in postopkovno (sodno-pravno-proceduralno) nezanesljive pogoje, velikokrat sprejema tudi osebne odločitve, ki osebno energijo in, na koncu, dragocena sredstva usmeri k bolj uresničljivim projektom v okoljih, ki so projektom bolj naklonjena in prijazna.