David Špiler: Padli na prvem izpitu

Leva stran slovenskega napada je na evropskem prvenstvu v Srbiji najbolj "škripala". Ni bilo pravega 'šuterja', kar nekaj težav s formo pa je imel tudi David Špiler. Izkušeni slovenski reprezentant je odigral približno tri ure tekem, zabil 15 golov in namesto, da bi se z reprezentanco veselil petega mesta, je razočaran spregovoril o zamujeni priložnosti. Za Špilerja in še mnoge je to najboljša uvrstitev z reprezentanco Slovenije na velikih tekmovanjih.

Potem ko niste osvojili petega mesta zaradi poraza z Makedonijo, ste verjetno čustveno izpraznjeni ... Jezen sem, razočaran. Čudni občutki so, ko veš, kakšno priložnost smo izpustili. Imeli smo lepe možnosti, da iz te reprezentance, ki diha skupaj, že takoj na prvem prvenstvu naredimo nekaj izjemnega. Opozorili smo nase, a nismo postavili pike na i.

Se proti Makedoniji niste držali dogovorov? Prenežni smo bili. Najpomembnejša tekma prvenstva, pa smo padli na izpitu. Prvih nekaj minut smo še nekako igrali, potem pa padali v njihov ritem. Če me vprašate zakaj, nimam odgovora. V garderobi smo se zmenili, da igramo močno obrambo, da krademo žoge, da tečemo v protinapade. Ničesar nismo naredili.

Celoten turnir je Slovenija puščala lep vtis, hvalili so vas tuji strokovnjaki, na zadnji tekmi pa ste le tega pokvarili. Ali ni škoda? Meni je izjemno žal, izgubili smo za en gol. Imeli smo priložnosti, nismo jih izkoristili. Ni bil odločilen zadnji strel, to morate vedeti. Mislim, da smo na prvenstvu pokazali dober rokomet, takšen, ki bo v prihodnje krojil svetovni vrh. A kaj ko smo na koncu pozabili nanj.

Vseeno, ste lahko zadovoljni z evropskim prvenstvom 2012 z vidika slovenske reprezentance? Smo in nismo. Dvakrat smo zmagali, ko je bilo najbolj treba, tretjič pa ne. Imeli smo dobre in slabe minute. Menim, da več dobrih, vseeno pa po zaključku ostaja vedno vprašanje, ali bi lahko naredili še več.

A vsaj mladi so se učili ... Gotovo. Bila je lepa šola, a lahko bi bila še boljša. Izkušnja velikega tekmovanja, polnih dvoran, ambienta in pritiska. Vse to je sestavni del in mlajši soigralci so to okusili. Zdi pa se mi, da še nismo dovolj zreli za nekaj velikega. Psihično morda še potrebujemo več časa, da bi izkoristili tovrstne priložnosti. Mislim, da se preveč obremenjujemo z nekaterimi zadevami, ki še bodo, ne pa s tistim, kar je trenutno.

Pravite, da ste psihično premalo trdni, kaj pa fizično? Morate vprašati vsakega posebej. Jaz se še nikoli nisem s kakšnega prvenstva vrnil tako spočit.