Bo Lorenzo presegel Rossija?

Italijan je v sezoni 2008 postavil mejnik 373 točk, ki bi lahko padel na letošnji finalni dirki v Valencii. Vse, kar mora narediti Lorenzo na poslednji dirkaški preizkušnji je to, da stopi na zmagovalni oder, ne glede na to, na kateri stopnički bo stal. Že s tretjim mestom bi namreč za eno točko presegel moštvenega kolega. Če pa bo zmogel drugo ali celo prvo mesto, bo ta presežek še toliko večji. Sodeč po formi v zadnjem času, Jorgeju to ne bi smel biti prevelik zalogaj.

Ob tem ne smemo pozabiti dejstva, da bo še dodatno nabrušen, saj bo tekmoval na domačih tleh pred več kot 100.000 navijači, od katerih bo večina prav njegovih. In za nameček bo prvič dirkal v Španiji, odkar je postal svetovni prvak v MotoGP. Če bo zmagal, bo to pomenilo, da se bo po lovorikah izenačil z Rossijem iz let 2003, 2004 in 2008, ko je Valentino slavil devetkrat. Tudi ta podatek bo zanj dodatna motivacija.

In kako je španski trikratni svetovni prvak (pred MotoGP je bil Lorenzo dvakrat najboljši še v kategoriji do 250 ccm – 2006 in 2007) ugnal svojega največjega nasprotnika zadnjih let Rossija na dirki v Estorilu? Zlahka rečemo v šampionskem slogu: najprej ga je v neposrednem dvoboju prelisičil, nato se mu odpeljal naprej in si do konca dirke pridirkal velikanskih osem sekund prednosti. Prav to je v preteklosti s svojimi tekmeci počel Rossi. Španski dirkač se je po dolgem času spet prelevil v zmagovalca, pred Estorilom kar šest dirk ni zmogel ali hotel presežka. Ker je bil v igri za naslov prvaka, se je raje odločil, da bo nabiralec točk in da se ne bo spuščal v tvegane dvoboje za zmago.

Res je, da se mu je takšen pristop obrestoval, saj je v Maleziji stopil na MotoGP prestol. A res je tudi, da marsikateri navijač s takšno taktično igro ni bil zadovoljen, saj je bil oropan 100-odstotnega Lorenza na vsaki dirki. Škoda, saj bi lahko Španec s svojo nesporno hitro yamaho še na enem področju presegel Rossija: po številu zmag v eni sami sezoni. Valentino je leta 2001 in 2002 slavil kar enajstkrat. A takrat s hondo, z yamaho to ni uspelo nikomur. Težko dojemljivo in težko ponovljivo.

Morebiti je Jorge letos zamudil življenjsko priložnost in vprašanje je, če se mu bo še kdaj v karieri ponudila. V Estorilu pa velja izpostaviti še dva italijanska dirkača: Hondinega tovarniškega voznika Andrea Doviziosa in Hondinega zasebnika Marca Simoncellija. Fanta sta postregla s pravo epsko bitko. Na koncu je iz boja kot veliki zmagovalec izšel Andrea, ki je svojega rojaka ugnal za pičlih 59 tisočink sekunde. Lahko bi rekli v fotofinišu. Dva favorita za stopničke Ben Spies in Casey Stoner sta se od igre za zmago poslovila še preden se je sploh začelo zares. Američan je padel v formacijskem krogu in si poškodoval gleženj, Avstralec pa v 4. krogu.

Še zmeraj poškodovani Dani Pedrosa je po treh dirkah abstinence zmogel slabo osmo mesto, zato je njegov naslov svetovnega podprvaka resno ogrožen. Pred Rossijem ima sicer udobnih 19 točk naskoka, a četudi Rossi ni kdorkoli, je pred njim zelo težka misija. Podprvak bo postal, če bo zmagal, Pedrosa pa bo deseti ali slabši ali pa bo ostal brez točk. Podprvak bo tudi, če bo drugi, Pedrosa pa bo petnajsti ali bo ostal brez točk. Bo pa Dani na odločilni dirki tekmoval na domačih tleh, kjer bo imel bučno podporo občinstva, kar vsekakor ni zanemarljivo. V temperamentnem vzdušju pa človek hitro pozabi na bolečine. Da adrenalina, ki zaokroži po žilah tistega pravega dirkača, sploh ne omenjamo.

V Estorilu so bili razumljivo izjemno zadovoljni pri tovarniški Yamahi, saj je Lorenzo zmogel hat-trick: najboljši štartni položaj, zmaga in najhitrejši krog na dirki. Z dvojno zmago pa so Japonci tudi tretje leto zapored osvojili vse, kar se osvojiti da: dirkaškemu in moštvenemu naslovu so na Portugalskem dodali še konstruktorsko lovoriko. In tako svojim velikim nasprotnikom Hondi, Ducatiju in Suzukiju poslali jasno sporočilo: Se vidimo v naslednji vojni (beri v prvenstvu 2011). Valencia bo torej le še formalnost za zaključek sezone 2010.