Aleksander Čeferin: Strinjam se z Zahovičem

Slovenska nogometna reprezentanca v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2014 ne blesti. Po polovici tekmovanja je zaostala za vsemi tekmicami. Pa čeprav se je znašla v takšni skupini, da so slovenski navijači po žrebu veselo nazdravljali s penino in si v mislih že pričarali kratek prizor o nogometno-turističnem oddihu na brazilskih plažah. Rezultatske krivulje po Slaviši Stojanoviću ni uspelo popraviti niti Srečku Katancu. Za zdaj. Pri predsedniku krovne zveze Aleksandru Čeferinu uživa polno zaupanje. Navdušil ga ni le kot trener, temveč tudi kot človek. Manjkajo pa boljši rezultati, na katere po mnenju predsednika ne bo več treba dolgo čakati. V tabor članske izbrane vrste se je nehote preselila negotovost, neka nervoza … Ko bosta odpravljeni, bo lahko šlo le na bolje. Slabše kot to, tako meni tudi Čeferin, dejansko sploh ne more iti.

Kdaj bodo za slovensko izbrano vrsto sploh nastopili boljši časi? Po novem neuspehu, domačem porazu z Islandijo, je Slovenija strmoglavila na zadnje mesto v kvalifikacijski skupini za SP 2014, kar je vse prej kot obetavna popotnica za drugo polovico ciklusa. Še vedno verjamem, da lahko obrnemo krivuljo navzgor. Verjamem zato, ker to verjame tudi selektor. Kaj to pomeni in kdaj bo to, pa ne bom omenjal. V napovedi se nočem spuščati, ker me je to že večkrat teplo. Verjamem v selektorja, verjamem v fante. Enkrat se nam mora obrniti na bolje. Smo toliko majhni, da smo lahko vedno blizu. A le to, nič več. Nismo bistveno boljši od nobene ekipe. Kako pa smo se uvrstili na svetovno prvenstvo na tekmah z Romunijo ali Rusijo? Odločale so podrobnosti. Preden smo šli na svetovno prvenstvo na jug Afrike, so selektorja Keka že menjavali zaradi slabših rezultatov, potem pa je šlo navzgor. Prepričan sem, da je NZS danes naredila vse za pravo podporo. Mi ne igramo, imamo pa najboljšega selektorja, kar ga premore Slovenija. Najboljšega po mnenju stroke in javnosti. Imamo vse igralce, ki so najboljši, z vrnitvijo Milivoja Novakovića v reprezentanco smo dobili še dodatno okrepitev. Lahko se samo jezimo na tribuni in čakamo na boljše čase, več kot to pač ne moremo dati ...

V šali bi lahko dejali, da bi lahko vendarle dali več in sodnikom omogočili kakšen predujem za boljše sojenje ... Zagotovo (smeh). Tudi sam menim, da v zadnjem času nimamo kakšnega dobrega sojenja, ampak še vedno je treba biti realen. Če si bistveno boljši, ti tudi sodnik težko kaj vzame. Pri nas pa ... Nekaj ni v redu. Neka negotovost, čutim neko nervozo ...

Ali omenjeno začutite neposredno pri igralcih, ko ste z njimi v stiku? V njihovih očeh ne vidim kakšne nervoze. So enako odzivni kot prej, na treningih izkazujejo izjemno željo. Saj ste verjetno spremljali, kako so dobro delali na pripravah. Birsa se je poškodoval, ker mu je Cesar na treningu od vneme skoraj zlomil nogo. Na tekmi z Islandijo pa smo imeli tudi malce smole. Pa to ne mislim kot izgovor. Še danes trdim, da si je Islandec po prekršku nad Novakovićem zaslužil rdeči karton. Pa ne gre samo za to sodniško odločitev. Imeli smo tudi smolo, da je bil Kirm, zagotovo eden najboljših igralcev v tem času, kaznovan. Ni bilo niti Iličića, pa vidite, v kakšni formi je zdaj, poškodoval se je Kampl, ki bi lahko počasi začel, ker res dobro igra. Tako majhni reprezentanci se take stvari poznajo.

Najboljši strelec reprezentance vseh časov, Zlatko Zahovič, je pripomnil, da je največja težava prisotna s psihološkega vidika. Da bo treba najti neko pozitivno energijo. Lahko že govorimo o apatiji, ravnodušju reprezentantov? Apatije ni. O tem sem prepričan. Bi se pa strinjal z Zlatkom, on mora to še posebej vedeti, ker je bil igralec, o naslednjem. Če ti nekaj ne gre kar nekaj časa, postaneš malce negotov. Včasih je še mene, ko spremljam tekmo s tribun, strah, ko pride kdo na našo polovico in se bliža naši obrambi. Ampak še vedno pravim, da fantje nimajo nič manj vneme kot prej. So prijatelji in držijo skupaj. Po drugi strani pa je tudi res, da so večkrat mnogi dejali, da je vzdušje krasno le takrat, ko je dober rezultat. Ter da ne moreš imeti vzdušja, če ni rezultata, saj si takrat slabe volje, nekdo je jezen, ker ne igra, drugi zaradi česa drugega ... Če upoštevamo to, se v bistvu še dobro držimo skupaj. Strokovno vodstvo tudi dobro dela, več kot to pa ne moremo narediti. Ostajam optimist za naprej, saj slabše kot tako niti ne more iti.

Kako ocenjujete sodelovanje s Srečkom Katancem po uvodnih štirih mesecih? Mu je po dveh domačih porazih žal za odločitev, da je sprejel vlogo selektorja? Tega ne vem, saj ga o tem nisem spraševal. Sam pa ne verjamem, da bi mu bilo. Predvsem me je izjemno pozitivno presenetil ne le kot trener, pač pa tudi kot človek. Saj veste, kako je v Sloveniji. Vedno so informacije, da je eden tak, drug spet drugačen ... S selektorjem pa ni najmanjših težav. Je pravi profesionalec. Spoštuje vse podrobnosti in o njem se lahko izrazim najboljše. Govorili so tudi, da je muhast. Morda je bil, a sam imam z njim odlične odnose. Povedal mi je, da je presenečen, kako je NZS v tem času napredovala. Kako ima zdaj na voljo pogoje kot v najboljših reprezentancah ali klubih. Sam se ne mešam v stroko. Tako kot se seveda niti za trenutek nisem pri prejšnjih selektorjih. To pa zaradi dveh razlogov. Prvič zato, ker nisem strokovnjak. Pri nas so sicer vsi strokovnjaki, razen mene, to je prvo (smeh). Drugo pa, selektor mora odgovarjati za rezultat. Če predsednik samo menja in se mu meša v odločitve, potem mora odgovarjati tudi predsednik. Sam ne vidim ničesar, kar bi lahko v tem trenutku izboljšali. In tudi igralci ne povejo nič. Vsi so zadovoljni, zato sem prepričan, da se mora v kratkem prelomiti. Na bolje.

Srečko Katanec je vrnitev na slovensko klop zaznamoval z dvema porazoma. Poraja se razmišljanje, kako bi ju sprejela javnost, če bi reprezentanco še vedno vodil Slaviša Stojanović. Tudi novinarji ste taki ... Če se odločite spraviti na nekoga ... Tudi Stojanović bi lahko zmagoval. Če mu je recimo šlo dobro, ni bil nihče zadovoljen. Ko so ZDA premagale Italijo, ni nobeden izmed slovenskih novinarjev nič napisal. Ko pa so nas premagale s 3:2, mi pa igrali dokaj dobro, so Stojanovića linčali. Dobival sem pisma, v katerih so zahtevali, naj ga zamenjam, in to čim prej. Eden ima očitno malce več kredita kot drug. En zna boljše komunicirati z javnostjo, drugi manj ...

Glede reprezentance bode v oči status Samirja Handanovića, ki je pred meseci izjavil, da se bo v primeru, če se ne uvrstimo na svetovno prvenstvo, poslovil od državnega dresa, zdaj pa že nekaj časa ni predstavil razmišljanja. Bi morala selektor ali predsednik vztrajati pri tem, da se zjasni, ker se bliža konec ciklusa? Predvsem menim, da je Samir najboljši vratar na svetu, in najboljšemu se ne moremo odpovedati. Ravno na vašem portalu sem bral članek v zvezi s tem. Kako tipično, da nekoga ceni svet, Slovenija pa ne. Prepričan sem, da bi moral Samir še naprej braniti za reprezentanco in bom vse naredil, kar je v moji moči, da ga o tem prepričam. Ne vidim pa razloga, da bi to počel zdaj. Da bi prišel na zbor in ga denimo pred tekmo z Islandijo prepričeval za enkrat naprej. Ko bomo videli, da gre kvalifikacijski ciklus proti koncu, takrat pa se bomo morali na vsak način usesti in pogovoriti. Mi se takemu igralcu ne moremo odpovedati in se mu tudi ne bomo, seveda pa ga je težko v kaj prisiliti. Vseeno bi se ga dalo prepričati. Je v idealnih vratarjevih letih, pred seboj ima vsaj še deset vrhunskih let. Zakaj pa ne daje izjav za javnost, to pa je treba vprašati njega. To je njegova pravica. Morda je tudi razlog, da so ga nekateri mediji napadli povsem brez razloga in da morda zato ne daje izjav slovenskim medijem, italijanskim pa.

Če ste brali članek na Sportalu, ste zagotovo zasledili kar nekaj negativnih mnenj o Handanoviću kot reprezentančnem vratarju, ki so ga širili pisci komentarjev. Kakšno je vaše mnenje o tovrstnih kritikah? To sem že velikokrat povedal. Teh komentarjev ne berem. Tisti, ki se ne upa pod svojo izjavo podpisati, niti ni vreden, da polemiziraš z njim. Bi pa težko cenil nekoga, ki sedi pred računalnikom, pa kritizira vse počez od politike do mis Slovenije. In se na vse spozna, seveda (smeh). Sam tega ne berem. Upam da tudi igralci tega ne berejo. Meni je to popolnoma nekredibilno.

Zdaj že nekdanji selektor se je s tem zelo obremenjeval. Dobro ... Pa še marsikdo kdo drug na NZS prej.

Vas se vsebina kritik v komentarjih ne dotakne, čeprav vas mnogi označujejo za ljubljansko nogometno mafijo? Enkrat sem grosupeljska, drugič pa ljubljanska, pa dobro ... To so res lovske ocene (smeh). In me niti po naključju ne zanimajo. Vedno je treba razmisliti, ali si kaj narobe naredil. In če si, te mora skrbeti, drugače pa me mnenje enih negativcev zagotovo ne bo premaknilo. Je pa daleč od tega, da bi bila NZS samo ljubljanska organizacija. Treba je pogledati, koliko je v članski reprezentanci igralcev iz ljubljanskega kluba, ki je drugi v ligi. Treba je ugotoviti, da ljubljanski štadion glede na različne kapacitete in lože prinese 100.000 evrov več na tekmo od mariborskega. Taka razlika je, če je razprodan. Če ni, potem je pač premosorazmerno manjša. Pa je nekdo od teh vrlih piscev pripravljen dati teh 100.000 evrov?

Spored prizorišč slovenskih kvalifikacijskih tekem do konca ciklusa ostaja enak? Da, v Ljubljani bo gostovala Albanija, v Maribor pa prihaja Norveška.

Si imate sploh kaj očitati, ko potegnete črto pod prvo polovico kvalifikacijskega ciklusa? Glede podpore je NZS naredila prav vse. Pogosto pozabljamo, da denimo Hrvaška leta 2010 ni odšla na svetovno prvenstvo, da sta lani na evropskem prvenstvu neuspeh doživeli Rusija ali pa Nizozemska, svetovna podprvakinja. A to nam nič ne pomeni. Po eni strani to tudi razumem, saj smo se vsi razvadili. Šli smo na dve svetovni prvenstvi in eno evropsko, to je velika stvar. Sam sem bil tudi tak in se spraševal, zakaj ne gremo na velika tekmovanja, pa zakaj nismo pri vrhu, pa bedaki, pa gor in dol ... Mi smo pač navijači in imamo to radi. Bomo videli, kako se bo nadaljevalo.

Bo finančno poslovanje NZS v primeru, če se Slovenija ne uvrsti na svetovno prvenstvo 2014, v prihodnjih letih ogroženo? Ne, ker imamo narejen tak finančni načrt, kot da se ne bomo uvrstili na SP. Niti ne moreš delati finančnega načrta in računati na dodatnih šest milijonov evrov, to bi bilo neodgovorno. Smo pa vsem znižali letvico razen ženskemu nogometu.

Kaj pa premije za člansko reprezentanco? Ker izgubljamo, jih ni. Tako dobivajo le dnevnice, čeprav bi jih z veseljem dali.

Pa so vam pokrovitelji zaradi slabših rezultatov v kvalifikacijah za SP kaj obrnili hrbet? Ne. Sem pozitivno presenečen. Sponzorji so zelo korektni in nimamo nič manj sponzorskih sredstev kot prej, leta 2014 pa pride centralni marketing iz Uefe. To pomeni, da mi sploh ne bomo več skrbeli za sponzorje. Lahko bomo imeli dva svoja sponzorja, bistveno več denarja, kot ga dobimo zdaj, pa bo dala Uefa. Podjetjem bo to tudi bolj zanimivo. Če te trži Uefa, ki to zna delati, je bolj zanimivo kot pa NZS. Zato smo s tem, ker smo zaprli finančni načrt do prihodnjega leta, več ali manj rešeni. To je krasna odločitev Uefe, bo pa več dela za njo, za nas pa manj.