Zorman proti Švici na tribuni, decembra morda v sodni dvorani

"Kakšna je diagnoza, je navsezadnje vseeno. Pri svojih letih pa verjetno že vem, kdaj lahko igram in kdaj ne. Ko me ne bo več bolelo, bo to to. Gre na bolje. Hvala bogu, da sem prišel domov, da opravljam terapije in da sem s preostalimi fanti. Proti Švici ne bom mogel pomagati. Če bo obstajal vsaj majhen dvom o igranju proti Ukrajini, ne bom tvegal, ker bi bilo to nesmiselno. Ne potrebujem tega, kar se je zgodilo proti Belorusiji," pred tekmo s Švico, ki jo bo spremljal s tribune velenjske Rdeče dvorane, pravi kapetan slovenske rokometne reprezentance Uroš Zorman. Razlog njegovih tegob je tekma lige prvakov z Wislo, ko mu je desna noga po eni od akcij ostala vkleščena med tekmečevima. Najkrajšo je potegnil Urošev desni gleženj, v katerem ima natrgane vezi.

Rokometaš z največ nastopi za Slovenijo v trenutni zasedbi (184) je po junijski razočaranosti zaradi izpada iz kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2014, v katerih so Slovencem zadnji in odločilni udarec v Stožicah zadali Belorusi, razmišljal, da bi končal reprezentančno kariero. A športni motivi so pretehtali. Kapetan si želi na še eno svetovno prvenstvo in na svoje druge olimpijske igre, v Rio: "Pogovarjali smo se tudi, da bi bilo malo neumno zapustiti barko, ko je šla ta malo nazaj. Še najbolj smiselno bi bilo končati reprezentančno kariero, če bi v Španiji osvojili kolajno."

A to se ni zgodilo in kapetan je še vedno na reprezentančni barki. Dobro krmari tudi klubsko, saj so poljski prvaki poleg Veszprema in Hamburga še brez oddane točke po štirih krogih. Vseeno Uroš kot najresnejše kandidate za zaključni turnir, če se ne bodo srečali že prej, vidi Barcelono, Kielce in Veszprem. Tu je še vselej močni Kiel, a do maja se lahko še marsikaj spremeni.