Uroš Zorman je veliko več od stereotipa

Zamisel o prvi biografiji slovenskega rokometaša se je v mislih novinarja in športnega komentatorja Lojzeta Grčmana rodila pred debelimi tremi leti, a je do uresničevanja ideje preteklo še kar nekaj koledarskih listov. 

"Med poletnim prebiranjem ene od biografij sem si rekel, zakaj ne bi tudi Uroš Zorman dobil svoje. Urošu ideja o biografiji pred tem ni bila najbolj pogodu, saj se ni želel preveč izpostavljati, a pozneje, ko sva se večkrat srečala in razdelala koncept, mu je vse skupaj postalo bolj všeč. Tako sem konec julija 2018 z njim opravil prvi intervju," o začetkih ustvarjanja knjižnega prvenca razmišlja avtor.

S prestanki je vse do jeseni 2019 zbiral gradivo, pred dnevi pa je na spletne police založbe Vida le prišla biografija z naslovom Tako, kot sem rekel.

Od hiperaktivca do osvajalca lovorik, sina, moža, očeta ... "Sesal je tako hitro, da smet ni utegnila skočiti v sesalec," o hiperaktivnosti svojega sina pravi mati Vesna Zorman. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Grčman nas v njej sprehodi po življenjski poti dolgoletnega kapetana slovenske rokometne reprezentance.

Spoznamo tabornika, gasilca, ministranta, hiperaktivnega fanta "na fedrih", ki mu je bilo preveč nerodno, da bi postal judoist, a je bil dovolj zaljubljen v rokomet, da je užitke dolgega spanca trikrat na teden zamenjal za jutranje rokometne urice na OŠ Karla Destovnika Kajuha.

V nadaljevanju nas popelje od Zormanovih klubskih začetkov pri Slovanu, zlatih, a tudi grenkih časov na Prulah, Celja, Španije, Kielc, domače izbrane vrste do sina, brata, moža, očeta treh otrok, prijatelja, policista, trenerja, ljubitelja leskovačkih čevapčičev, balkanskega melosa ... 

Štirikratnega evropskega klubskega prvaka in srebrnega viteza z domačega evropskega prvenstva v 40 poglavjih, toliko let je januarja dopolnil Zorman, približa skozi oči 48 sogovornikov. S pripovedmi družinskih članov, nekdanjih soigralcev in trenerjev, sošolcev in prijateljev, podkrepljenimi s kopico anekdot in fotografij, poskuša objektivizirati na prvo žogo značajsko zahtevnega športnika. Poskuša pokazati, da je "Uroš Zorman veliko več kot tisto, kar vidite na televiziji".

Novinar, športni komentator in skrbnik družabnih omrežij Lojze Grčman je s pričevanji 48 sogovornikov želel bralca spustiti v zakulisje in poskušal izkristalizirati objektivno podobo dolgoletnega reprezentančnega kapetana. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Poskus izkristaliziranja objektivne podobe 

"Bralce sem želel pripeljati v zakulisje dogajanja, da bi dobili vpogled skozi prizmo Uroša in njegovih sopotnikov. S pomočjo pričevanj sogovornikov sem poskušal izkristalizirati neko objektivno podobo Uroša Zormana. O njem obstaja stereotip, da vseskozi besni na soigralce, nasprotnike, sodnike ..., a skozi pripovedi vseh teh ljudi, ki ga res dobro poznajo, sem spoznal, da je Uroš precej več od tega stereotipa. Je nekdo, ki sebe in ljudi okoli sebe žene naprej. Tudi če včasih kaj preveč reče, je to zato, ker želi, da bi vsi skupaj dosegli več. Vsak šampion izstopa in odstopa, povprečnež ne more biti šampion že po definiciji."

"Ob tem je knjiga tudi nekakšen spomenik pomembnim preteklim časom in ljudem, ki jih morda mlajša generacija ne pozna dobro, oziroma obujanje spominov na tista obdobja, posameznike. Gre za anekdotičen, duhovit tok pripovedi, v kateri se prepletajo elementi leposlovja in dokumentarnosti," pravi Grčman, ki je imel naslov biografije pripravljen še pred prvim poglavjem.

Brez te krilatice skoraj ni bilo izjave

"Lahko ga razumemo na več načinov. Eden je zagotovo ta, da brez krilatice 'Tako, kot sem rekel' skoraj ni bilo njegove izjave. Sklada pa se seveda tudi z njegovim značajem, odločenostjo in držanjem besede."

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Če ne bi bil tak, bi verjetno potonil v povprečju

Prav Zormanov značaj je pogosto delil javnost na "naše" in "njihove", na kar je v predgovoru opozoril nekdanji novinar, zdaj generalni sekretar Rokometne zveze Slovenije Goran Cvijič. 

"Vedno sem spoštoval druge, ubogal. Hkrati pa sem imel svojevrsten, samosvoj značaj. To me je potegnilo iz povprečja. Ob vsaki priložnosti sem poskušal biti najboljši. Verjamem, da me je to naredilo takšnega, kot sem. Zato mi je uspelo. Če ne bi bilo tega, bi morda že v štartu ob teh velikih igralcih potonil v povprečju," je v eni od izjav v biografiji svoj temperament kot eno od verjetno ključnih lastnosti za bogato in uspešno kariero navedel 40-letnik, ki v drugi karieri deluje v dveh vlogah – kot pomočnik Ljubomirja Vranješa v slovenski reprezentanci in Talanta Dušebajeva pri Kielcah. 

Zorman je s končnim izdelkom zelo zadovoljen. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

"Odzivi tistih, ki so knjigo že prebrali, so odlični"

Zorman je tako postal eden izmed redkih slovenskih športnikov, ki se lahko pohvalijo s svojo biografijo. "Če sem iskren, nisem nikoli razmišljal o tem, da bi imel biografijo. Že prej nekaj časa so se pojavljale ideje, da bi se ustvarilo nekaj podobnega, a sem takrat to vedno odklonil. Ta ideja mi preprosto najprej ni bila všeč. Potem je Lojze prišel z idejo o takšni knjigi, kot je zdaj, in vsakič, ko je predlagal in pokazal kaj novega, mi je bila ideja vse bolj in bolj všeč. Končni izdelek je fenomenalen, zelo sem zadovoljen," o biografiji pravi Zorman, ki je Grčmanu pri ustvarjanju knjige povsem zaupal.

"Lojze je bil vsa zakladnica idej. Končno odločitev o tem, kdo vse bo pripomogel k ustvarjanju knjige, je imel on. Pustil sem mu precej proste roke in odločil sem se pravilno. Vse moje življenje sestavljajo tako pozitivne kot negativne stvari, kar je predstavljeno tudi v knjigi. Verjetno bodo odzivi javnosti mešani, tako kot vedno, a če bi se oziral na to, knjige sploh ne bi izdali. Odzivi tistih, ki so knjigo že prebrali, so odlični. Zagotovo se bo našel kakšen kritik in s tem ni nič narobe," pravi nekdanji slovenski rokometaš.