Srednji zunanji – smetana ekipe

Nikakršnega dvoma ni, kdo je številka ena. Za Uroša Zormana je Španija okorglo deseto veliko tekmovanje v slovenski reprezentanci in tretje svetovno prvenstvo. Zadnjega je odigral pred osmimi leti. V Nemčiji ga leta 2007 zaradi poškodbe ni bilo, kar je sprva porušilo koncept tedanjemu selektorju Kasimu Kamenici, ki pa z desetim mestom še vedno čuva najboljšo slovensko uvrstitev na petih rokometnih mundialih, kolikor jih je odigrala Slovenija. Upamo si zapisati, da bi bili Slovenci z Zormanom tedaj še višje. Nazaj v bližjo preteklost. Zorman, ki že leta predstavlja trdi disk računalnika slovenske reprezentance, je na lanskem evropskem prvenstvu v Srbiji blestel. Tako zelo, da so ga izbrali za najboljšega organizatorja igre, kar je označil za največje priznanje v svoji karieri. Ponavadi ni med najboljšimi strelci, zato pa toliko bolj marljiv s podajami in odpiranjem prostora. S 168 nastopi za reprezentanco je šesti vseh časov, in če bo le nadaljeval še nekaj let, potem je ogrožen tudi primat Bena Lapajneta, ki se je ustavil pri 210 poslušanjih in/ali petjih himne. Kapetan, kakršnega bi si želel marsikdo.

Za Sebastiana Skubeta je špansko SP tretje veliko tekmovanje. V Avstriji je bil pogumni vajenec, v Srbiji pomemben adut s klopi, v Španiji ga čakajo še večji izzivi. Skoraj gotovo proti globokim obrambam tudi vloga levega zunanjega. A pomik v levo za Trebanjca, čigar največji plusi so izjemno rokometno znanje, prodornost in hitrost, ni nikakršna težava. Pravzaprav gre za Skubetovo odliko, saj občasno na tem položaju igra že nekaj sezon. Še posebej dobro od rok mu gre v tej sezoni pri Celju. Njegove dobre, če že ne odlične igre so konstanta. Nekajkrat z imenitnimi zadetki osupnil v ligi prvakov.Njegov gol po strelu iz boka proti Veszpremu je bil denimo izbran med najlepše v prvih sedmih krogih. Njegov klubski trener Vladan Matić pa ga je označil za nič manj kot genija.

Marko Bezjak je tretji izmed slovenskih ustvarjalcev igre. Svetovno prvenstvo bo zanj drugo veliko tekmovanje, lani v Srbiji je dokazal, da se ekipa nanj lahko zanese. Odličen v napadu tudi na postavljeno obrambo, še posebej pa v (pol)protinapadih. Izjemen ''hranitelj'' soigralcev z uporabnimi žogami, ki mu ni treba skrbeti, kje bo igral v prihodnji sezoni. Že nekaj časa je jasno, da se Gorenjev kapetan seli v bundesligo, k Magdeburgu. Pričakovati je, da bo prej zakopal bojno sekiro z vodstvom kluba in v slogu sklenil uspešno epizodo v Gorenju.