Slovenci, ki so stopali na vrh Evrope

Ero je začela trojka Iztok Puc – Rolando Pušnik – Tettey Banfro v Zagrebu neposredno po osamosvojitvi. Hrvaški prvak je bil najboljši v Evropi v letih 1992 in 1993. Najelitnejše tekmovanje se je tedaj imenovalo še pokal pokalnih prvakov, zaključnega turnirja pa seveda ni bilo. Nato se je slovensko stopanje na vrh stare celine za kar dolgo prekinilo. Vse do leta 2004, ko se za tedanje razmere izjemno presenetljivo do konca v ligi prvakov odšli Celjani. V naslednji sezoni je bil prvak spet Celjan, a Luka Žvižej z Barcelono.

Čez dve sezoni, leta 2006, je ligo prvakov s Ciudad Realom osvojil Aleš Pajovič in vajo ponovil še čez dve leti. Vmes si je s Kielom vso Evropo pokoril še Vid Kavtičnik. Uroš Zorman je prvi naslov s Celjani osvojil pri 24 letih. Skupaj s Pajovičem je v Španiji osvojil enega, v sezoni 2008/09, nato pa "samostojnega" dodal sezono pozneje. Na četrtega s tretjim klubom je moral čakati sedem let. Po dveh tretjih mestih v letih 2013 in 2015 mu je vendarle uspelo. Štiri naslove s tremi klubi imajo le še Nikola Karabatić, Jose Hombrados in Sergej Rutenka.

Slovenci na vrhu rokometne Evrope:

Uroš Zorman (Celje 2003/04, Ciudad Real 2007/08, Ciudad Real 2008/09, Kielce 2015/16)
Iztok Puc (Zagreb 1991/92 in 1992/93)
Rolando Pušnik (Zagreb 1991/92 in 1992/93)
Tettey Banfro (Zagreb 1991/92 in 1992/93)
Ales Pajovič (Ciudad Real 2005/06, Ciudad Real 2007/08)
Luka Žvižej (Barcelona, 2004/05)
Vid Kavtičnik (Kiel 2006/07)

Celjani v sezoni 2003/04:
Gregor Lorger, Renato Vugrinec, Jure Natek, Uroš Zorman, Miladin Kozlina, Nenad Bilbija, Matjaž Brumen, Dino Bajram, Marko Oštir, Miha Gorenšek, Klemen Štruc, Urban Stopar, Saša Mikanovič, Aljoša Rezar