Krško se je otreslo dolgov, za ''nagrado'' ostalo v ligi

Ko je postalo jasno, da Koper ne bo tekmoval v 1. NLB Leasing ligi, je na vrsto za morebitno napredovanje najprej prišel Slovenj Gradec – Dol se je eliti odpovedal že prej –, in ko so ne rekli Korošci, se je priložnost ponudila Posavcem, ki so jo tudi izrabili. Čeprav bi morali zaradi zadnjega, 12. osvojenega mesta načeloma izpasti iz lige. V sezoni 2012/13 so dali finančnemu okrevanju kluba prednost pred rezultati, zato so se med drugim jeseni zavestno odpovedali nekaterim igralcem in sezono nadaljevali z močno pomlajeno in podomačeno ekipo.

Prav omenjeni lastnosti bosta še bolj poudarjeni v ekipi trenerja Sandija Markla. ''Gotovo je cilj tekmovati, kar pomeni obstanek v ligi. Da so težki časi, se občuti na vsakem koraku. Čeprav smo sanirali klub, obstaja ogromno malenkosti, ki kažejo na to, da žal slovenski rokomet ne gre v pravo smer,'' ugotavlja mladi trener, ki ima v mislih predvsem slabo komunikacijo klubov z ožjim in širšim okoljem, kar posledično pomeni manjšo prepoznavnost: ''Vseeno ostajam pozitiven, ker se mi zdi prav, da so mladi fantje dobili priložnost. Še vedno si želimo pripeljati okrepitev ali dve. Žalostno je, da večina fantov, s katerimi smo bili v stiku, ne bo več igrala rokometa, čeprav jim glede na današnje razmere nismo ponudili slabih pogojev, ali pa so nam 'pobegnili'. Na primer z Dušanom Fidelom smo bili že vse dogovorjeni. Podobno z Ninom Grzentičem, a ga mama ne pusti in bo zato raje v Kopru igral v drugi ligi in študiral. Razmere so zelo čudne. Tudi zame je sezona velika neznanka. Naša ekipa je povprečno stara 19 let, devet od 19 igralcev obiskuje fakulteto. To pomeni, da se bodo štirikrat na teden vozili na treninge. Do oktobra imamo neki manevrski prostor, ko lahko naredimo nekaj več, potem pa bo ritem tekem in treningov tako naporen, da nekega velikega prostora za napredek pri motoričnih sposobnostih ne bo. Ostala nam bo taktika. Kako se bodo fantje odzvali, je težko reči, ker bodo nekateri prvič poslani v ogenj.''

Mladenič, ki bo vseeno krenil v že svojo drugo prvoligaško sezono, vsakodnevno opazuje problematiko predvsem manjših klubov.

''V Sloveniji je klub nekako abstrakten izraz. Klub je trener. Mogoče mu zagotovimo še pomočnika. Trener vratarjev je že luksuz. Kje so vse druge stvari, proračun za marketing? To je zadnje. Klubi se ne znajo iti profesionalizma. Vsi bi radi igrali močno ligo, obenem pa imeli čim manjši proračun. Na primer, da bi fantje igrali za štiristo ali petsto evrov. To je nemogoče, zato igralci končujejo kariere pri 27, 28, 30 letih, kar je bistveno prehitro. A z rokometom si dejansko težko zaslužiš kruh. Za to je treba poskrbeti nekje drugje. Vseeno je prva liga zelo kakovostna in vsak klub od igralcev zahteva maksimum. Se pravi, osem, devet treningov in tekmo ali dve na teden. Za štiristo ali petsto evrov … Marketing, trženje lige, prepoznavnost klubov, zbliževanje z domačim okoljem … To je zelo slabo pri vseh klubih z izjemo Celja in Maribora v zadnjem času. Vključno z Velenjem, ki ima sicer izredne rezultate v zadnjih letih,'' pravi Markl, ki se globoko strinja, da za razlog za vse težave gotovo ni v vse bolj praznih blagajnah. Marsikaj je mogoče razvozlati na primer tudi s predanim prostovoljnim delom, ki ga je v slovenskem rokometu zares veliko.