Kakšen bo jutri slovenskega ženskega rokometa?

Slovenska ženska rokometna reprezentanca se v kvalifikacijah bojuje za svoje peto evropsko prvenstvo. Na zadnjem je igrala pred štirimi leti, ko je zasedla deseto mesto. Ponovno uvrščanje na velike turnirje je bil tudi eden glavnih ciljev selektorice Marte Bon, ko se je ta vrnila na slovensko klop.

Mladinska (U-19) reprezentanca trenutno še ne premore igralk, ki bi kratkoročno lahko prestopile med članice. Poleg tega pa Bonova, znana po tem, da nikdar ne želi tarnati in vedno raje vidi na pol poln kot prazen kozarec, zagovarja načelo, da se je v izbrano vrsto težko uvrstiti. "Imamo zrelo reprezentanco, ne stare, mislim, da ni potrebe po pomlajevanju. Igralke, ki rade prihajajo na zbore in imajo spoštljive pogoje, so same vlagale vase, vlagali so klubi in zveza. Mladinke imajo dobro pot, čeprav nadtalentov v ekipi ni. Uvrstile so se na evropsko prvenstvo, nujno pa je, da igrajo težke, zahtevne tekme," meni selektorica, ki je zadovoljna, da dva slovenska kluba nastopata v regionalni ligi, ki ponuja več možnosti za nabiranje izkušenj.

Pozitivno je tudi, da vse več igralk odhaja v tujino, kar potrjuje njihove visoke ambicije in jih oblikuje tako v igralskem kot tudi značajskem smislu. Mladinke so na lanskem evropskem prvenstvu zasedle 12. mesto. V prihodnjih dneh pa se skupaj s kadetinjami odpravljajo na pripravljalni turnir v Švici. Aprila pa jih čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo potekalo na Hrvaškem. Zaradi bližine in večje možnosti navijaške podpore je uvrstitev tja še toliko bolj mamljiva. Še bolj pa seveda v prizmi razvoja igralk, od katerih redke igrajo na visoki klubski ravni.

Kadetinje (U-17) so ostale brez velikega tekmovanja, potem ko so v sumljivih okoliščinah "izvisele" na kvalifikacijskem turnirju v Rusiji. Na Rokometni zvezi Slovenije si v mlajših kategorijah prizadevajo za čim pogostejše krajše akcije, da bi se dekleta lahko bolje spoznala. V zadnjem času pa so na novo začrtali delo pri najmlajših kategorijah, torej pri deklicah od letnikov 2001 do 1998. Generacija 2000 naj bi veljala za zelo obetavno. Priložnost za urjenje nadarjenosti in sposobnosti pa imajo dekleta po novem tudi v področnih reprezentancah, ki so regijsko razdeljene in imajo akcije večinoma mesečno.

Trenerji, ki tam delujejo prostovoljno, tako delajo širok nabor igralk, ki bodo lahko pozneje prišle v poštev za reprezentančne kategorije. Prvi turnir področnih reprezentanc je bil pretekli konec tedna na Galjevici. Na njem pa je sodelovalo okrog sto deklic letnikov 2001, 2000, 1999 in 1998. S to potezo na RZS želijo sistematično razširiti bazo potencialnih kandidatk za reprezentance.

Seveda pa je ključno, da vsaj določen odstotek deklic nekoč pride do članske kategorije, tako na klubski kot reprezentančni ravni. Osip zaradi pomanjkanja ambicij, skromnih klubskih obetov ali tretjih razlogov je pri dekletih viden še precej bolj kot pri fantih.

Če odgovorimo na v naslovu zastavljeno vprašanje: prihodnost slovenskega ženskega rokometa stoji (tudi) na mnogih zanesenjakih, saj so klubi z nekaj svetlimi izjemami večinoma revni kot cerkvene miši. Izjemno pomembne so uvrstitve na velika tekmovanja, ki mladenkam dajejo dragocene izkušnje in pomagajo k trdnosti v razvoju. Široka baza in kakovostno ter sistematsko delo v njej je osnova, a od 12-letne deklice do članice je dolga pot, na njej pa obilica ovir in ovinkov.