Izvrsten signal za slovenski ženski rokomet

Izmed 35 medalj, ki jih je Slovenija osvojila na nedavno končanih sredozemskih igrah, se je še posebej v spomin vtisnilo srebro rokometašic. Bilo je najvišje odličje, ki ga je Slovenija na katerihkoli sredozemskih igrah osvojila v ekipnem športu. In bil je signal ter upanje, da se končujejo krizni časi slovenskega ženskega rokometa. Selektorka Marta Bon, ki pravi, da ne mara lažne skromnosti, je bila po uspehu vidno zadovoljna. "Navadno si pred kakšnim tekmovanjem postavim konkretne cilje, tukaj pa je bilo najbolj pomembno, da delujemo kot ekipa, da se navadimo turnirskega načina tekmovanja … Čutila sem, da ima ekipa potencial, šlo je zato, da smo morali spremeniti miselnost. Ni treba razmišljati o tem, kaj vse drugi imajo, pa mi mogoče nimamo, pozabiti je bilo treba na vse pomanjkljivosti slovenskega rokometa in se osredotočiti na tisto, kar je dobro in močno v ekipi. Vedela sem, da smo kolektivno zelo kakovostni. Vedela sem tudi, da bomo delovali na visoki ravni. Ali bo to dovolj za medaljo … S tem se nisem ukvarjala," je od prihodu v domovino razlagala selektorka.

Velik napredek v kratkem času

V Slovenski igri, pravi, je bil viden velik napredek. Ne le, da so osvojile kolajno, punce so premagovale reprezentance, ki imajo precej višji rating od njih. "Od Tunizije, do Makedonije, Črne gore, Hrvaške in Španije. Tudi preostali so nam dejali, da smo v zelo kratkem času naredili zelo velik napredek. Dober občutek je tudi ta, da vem, da imamo še veliko rezerv," pravi Bonova, ki priznava, da so se skoraj enomesečne priprave na igre močno obrestovale. Punce so med pripravami stanovale doma, s čimer so racionalizirali sicer precej visoke stroške. "Čas je tak, da moramo delati kar se da skromno, a istočasno moramo imeti pogoje za vrhunsko pripravo. To smo iskali, to nam je uspelo in to bomo poskušali tudi nadaljevati."

Kot že rečeno, so punce Turčijo zapustile s srebrno kolajno. Do najžlahtnejše je zmanjkalo malo. V finalu so se merile s Srbkinjami in bile prvi polčas popolnoma zraven. Kaj je šlo narobe v drugem delu, smo povprašali selektorko: "Tega verjetno nikoli ne bomo vedeli. Na polfinalu (proti Črni gori, op. a.) smo se res borili na vse pretege. Res je bilo težko. Tisti, ki so bili tam, lahko o tem povedo marsikaj. Ko je prišel predsednik Budućnosti, se je spremenil tudi sodniški kriterij. Polfinale je bil resnična borba. Še nikoli v karieri po tekmi nisem bila tako izčrpana. Po eni strani sem vodila ekipo, po drugi pa se borila s sodniki. Očitno smo se izčrpali in se morda, poudarjam morda, podzavestno zadovoljili s srebrno medaljo. Čeprav smo pred tekmo govorili, da se finala zmaguje in ne igra. A ne glede na vse, sem po koncu tekme pri puncah začutila srečo in zadovoljstvo. Vedela sem, da so od sebe dale vse."

Prva strokovnjakinja na slovenski klopi je prav tako zadovoljna z organizacijo iger. Pohvalila je dvorane, prijazne prostovoljce in nasploh vse pogoje, ki jih je nudila Turčija. "Mogoče se te silne prijaznosti na daljši rok naješ, ampak splošna ocena je odlična. Kdaj je bilo pet minut tudi 15 minut, ampak takšne stvari te ne smejo zmotiti."

"Ne morem trditi, da se bomo uvrstile na EP"

Sredozemske igre so bile tudi dober uvod v jesenske kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu 2014. "Upam, da se bo ta miselni tok nadaljeval. Igralke se vračajo v svoje sredine. Upam, da nam bo uspelo te izkušnje čim bolje vknjižiti na kvalifikacijah. Čeprav bo tam drugače, ne bo turnirskega sistema," pravi Bonova, ki priznava, da bo naloga strašno zahtevna. V boju za nastop na prvenstvu stare celine jih čakajo Švedska, Srbija in Švica. Zahtevni bosta predvsem prvi dve. "Srbija je v tem trenutku zelo močna in glede na to, da organizira veliko tekmovanj, tudi nagrajena s strani evropske in svetovne rokometne zveze. Mimo tega ne moremo. Težko bi z gotovostjo trdila, da se na prvenstvo lahko uvrstimo. Tega ne morem napovedati. Pomembno je, da se ne ustavljamo, da gremo v razvoju naprej."