Branko Tamše: Slovenci smo športni fenomen

Kako zelo se v zadnjem letu spreminja kariera brez dvoma enega od najobetavnejših slovenskih trenerjev mlajše generacije. Z Gorenjem je 35-letni Branko Tamše v lanski sezoni osvojil drugi zaporedni državni naslov in se uvrstil v osmino finala lige prvakov. Nato se je njegovo sodelovanje z velenjskim klubom, ki mu je bil kot igralec in trener zvest kar četrt stoletja, končalo. V nasprotju s pričakovanji ponudb, ki bi ga zelo mikale, ni bilo na pretek ali pa so bila okolja, iz katerih so prihajale, majava. Zato je začetek sezone dočakal kot brezposeln trener. A na borzi dela ni bil dolgo. Kmalu je sprejel ponudbo za trenerja celjske mladinske ekipe in in po decembrski odstavitvi Vladana Matića, prvega trenerja Celjanov, sedel na člansko klop. Ob tem je vseskozi poudarjal, da ni prežal na to mesto. Na klopi Gorenja je bil za Celjane, kar zadeva državno prvenstvo, v zadnjih letih nepremagljiv. Zdaj pa je postal celjsko orožje.

Kako olimpijsko se v teh dneh počuti Branko Tamše? Ko smo s Celjem gostovali pri St. Peterburgu pred tednom dni, smo bili zelo blizu dogajanja. Odprtje olimpijskih iger smo nekako doživeli v Rusiji. Predvsem v večernih oziroma nočnih urah, ko sklenem vse rokometne obveznosti, si ogledam nekatere športe. Tudi v sredo sem z nestrpnostjo čakal nastop Tine Maze in bil zelo zadovoljen. Tako kot z vsemi kolajnami. In ne le s kolajnami, temveč z vsemi uvrstitvami naših tekmovalcev.

Povedati moram, da sem bil zelo vesel uvrstitve svojega someščana Tima-Kevina Ravnjaka (Velenjčan je zasedel osmo mesto v finalu snežnega žleba, op. a.). Fant je star šele 17 let, poznam tudi njegove starše. Z uvrstitvijo je presenetil vse. Začel se je hokejski turnir ... Zanimajo me vsi športi, tako zimski kot letni.

Vam je hokej, ki ste ga omenili, še posebej pri srcu? Slovenci imamo tako malo pokritih drsališč kot verjetno nobena država. Smo športni fenomeni. Mislim, da smo prvem mestu, če primerjamo vrhunske dosežke in raznolikost športov. Med mojimi najljubšimi športi so poleg hokeja gotovo tudi smučarski skoki.

Napovedujete kolajno skakalcev? Ne vem, kakšen je položaj z Robijem Kranjcem, a vseeno mislim, da smo prvi favoriti na ekipni tekmi. To si želim. Na velikih tekmah so ekipne kolajne postale že tradicija. Gotovo je vroč tudi Peter Prevc, ki je tudi na veliki napravi sposoben skočiti do medalje. To je dokazal že na svetovnem prvenstvu. Mislim, da lahko ponovi.

Iz ''vašega'' Velenja poleg Ravnjaka prihajajo še deskarka Gloria Kotnik, nordijski kombinatorec Marjan Jelenko ... ... in tudi Gašper Berlot. Vesel sem, da Velenje daje veliko zimskih reprezentantov. To pove, da se v Šaleški dolini dobro dela. Všeč mi je, da jih po eni strani vidim v mestu, po drugi pa spremljam na velikih tekmovanjih.

Preseliva se v dvorano. Nekaj mesecev ste že na članski klopi Celja, malo več v klubu. Kako bi primerjali oba svoja dozdajšnja kluba? Brezpredmetno je primerjati. Kar zadeva moj matični klub, je bila moja zgodba tam izjemno lepa in uspešna. Ampak to je zgodovina. Svoji vizijo in strategijo si želim prenesti v Celje. Zavedam se, kaj mesto trenerja v Celju zahteva. Če ne bi imel ciljev, skladnih s klubskimi, ponudbe ne bi sprejel. Vse morda ne bo prišlo čez noč, čeprav si to želimo. Včasih je treba malo več časa. Celjani so po lanski sezoni ostali brez dveh igralcev.

Rekli boste, da so Velenjčani ostali brez osmih, ampak te so nadomestili rokometaši, ki so bili v svojih klubih nosilci igre. Celje pa je vrzel zapolnilo z mladinci, igralci iz svoje šole, ki nimajo veliko izkušenj, imajo pa določene potenciale in rezerve. Verjamem, da bo na račun tega prišel tudi kakšen poraz, čeprav si ga seveda ne želim, kakor tudi ne navijači in ljudje v klubu. Zato si bomo prizadevali, da bo teh čim manj.

No, Ivan Slišković ni mladinec. Res je, Slišković je bil nosilec igre v Nexeju, po drugi strani je izjemno perspektiven, zgodilo se mu je veliko stvari. Zaigral je za reprezentanco, v drugem delu evropskega prvenstva je postal eden od glavnih hrvaških igralcev, zdaj to prihaja za njim, kar je normalno. Morda je trenutno celo v igralski krizi. Podobno je z Nemanjo Zelenovićem. Oba igralca nihata, čeprav si močno želita, da bi spet prišla na raven, ki sta jo že kazala v majici Celja.

Celjani so leta 2010 osvojili zadnji naslov državnega prvaka. V tem času ste dvakrat na slovenski rokometni Olimp stopili tudi vi z Gorenjem, enkrat je bil prvak Cimos. Če močno poenostavimo: Celje je v svoje vrste pripeljalo ''sovražnika'', ki ga ni moglo premagati. Je mogoče napraviti preobrat v prvenstvu in prehiteti Gorenje, ki ima tri točke prednosti? Pomembna je vsaka naslednja tekma. Če Celje slavi na vseh 11 tekmah do konca, potem bo prvak. Gorenje ima izjemno lepo prednost, igra lep rokomet, ne dela napak. Tudi Celjani jih niso z izjemo derbijev z Velenjem, kar se je pokazalo za velik kapital. Ni več zelo močnega Kopra, tu je Maribor, ki lahko premaga kogarkoli. Tudi nekateri drugi lahko predvsem na domačem igrišču mešajo štrene favoritom. Nesmiselno je razmišljati preveč naprej. Na vsaki tekmi bomo dali vse od sebe. O tem, kaj se bo zgodilo, če to ne bo dovolj, ne razmišljam.

Za prihodnjo sezono je klub že podaljšal pogodbo s tremi igralci, ki se jim ta izteče. Iz Maribora prihaja Miha Zarabec. Kako si predstavljate podobo ekipe poleti? Vesel sem, da kapetan Luka Žvižej ostaja. Skupaj z upravo smo si želeli, da bi ostal Sebastian Skube. Miha Zarabec je bil tudi moja želja. Fant ima še precej rezerv, čeprav se izjemno hitro razvija. Pogodbe je podaljšalo še nekaj igralcev, za katere sem si to želel. Upam, da nam bo uspelo pripeljati še kakšno dodano vrednost, da bi lahko zgradili celoto, ki bi trajala nekaj sezon. Da bi prišli tja, kjer je Celje največkrat bilo – na vrh. Ne bo lahko, finančno smo omejeni, ampak verjamem v trdo delo. Če bomo delali stvari, kot je potrebno, bomo tam, kjer si želimo.

Kakšne dodane vrednosti si želite? Vsekakor hočem paleto igralcev, ki bi igrala hiter in atraktiven rokomet v približno enakem tempu vseh 60 minut. Zagovarjam trdo obrambo, kar pomeni, da je treba imeti vsaj devet ali deset dobrih obrambnih igralcev, saj je sezona zahtevna.

V Gorenju smo to imeli, zato smo lahko marsikaj naredili. Zato si želim še kakšnega igralca ali pa da bi se obstoječi rokometaši iz treninga v trening usposobili za raven, ki si jo želim in ki jo naša tekmovanja zahtevajo. Stremim tako k individualnemu kot ekipnemu napredku igralcev.

Kaj bo slovenskemu rokometu prinesla regionalna liga Seha? Kot sem bil pred leti odločno proti njej, sem zdaj odločno zanjo. Tedaj je bila naša liga izjemno močna, bili so igralci, ki so pozneje odšli v najmočnejše tuje lige. Osip igralcev pomeni, da se v slovenski ligi dobro dela, ampak klubi finančno ne morejo zadrževati te kakovosti. Verjamem, da bodo gledalci množičneje prihajali na tekme.

Tekmovanje je zanimivo tudi za pokrovitelje, ki ne bi bili omejeni le na slovensko ligo. Menim, da slovensko prvenstvo ne bo osiromašeno. Podobna praksa s poznejšo pridružitvijo najboljših je tudi v košarki in ženskem rokometu. Igralci, ki bodo izstopali v preostalih klubih, bodo gotovo našli pot v najboljše. Igralci bodo dobivali izkušnje in kilometrino v ligi Seha, ki bo – če bo šlo po načrtih – ena od najmočnejših v Evropi.