Peter Kastelic

Nedelja,
31. 7. 2016,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,03

Natisni članek

Natisni članek

Rio 2016

Nedelja, 31. 7. 2016, 4.00

7 let, 1 mesec

Skok v športno preteklost

Brkati plavalec z devetimi zlatimi olimpijskimi medaljami, ki se je upokojil že pri 22 letih

Peter Kastelic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,03

"Če nastopim v šestih disciplinah in šestkrat zmagam, bom heroj. Če nastopim v sedmih in zmagam šestkrat, bo to polomija," si je razlagal ameriški plavalec Mark Spitz, ko se je na olimpijskih igrah odločal, ali bi nastopil tudi v sedmi disciplini.

Odločil se je pravilno. Mark Spitz je na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972 namreč osvojil sedem zlatih olimpijskih medalj, prav vse pa je začinil s svetovnim rekordom, kar pred njim ni uspelo nikomur, pozneje pa je njegov dosežek izenačil oziroma izboljšal le njegov naslednik Michael Phelps, ki je v Pekingu osvojil osem zlatih medalj.

Prve zamahe naredil na Havajih

Družina Spitz se je preselila na Havaje, ko je bil Mark star dve leti. Prve zamahe je tako naredil na plaži Waikiki, kjer je čofotal vsak dan. Ko je bil star šest, se je družina preselila nazaj v Kalifornijo, kjer je začel trenirati v plavalnem klubu, kmalu pa se je pokazala njegova izjemna nadarjenost.

Še pred desetim letom si je lastil 17 državnih in en svetovni rekord v svoji starostni kategoriji. Uspehi so se nizali eden za drugim, leta 1968 pa je kot svetovni rekorder v desetih disciplinah nastopil na olimpijskih igrah v Mexico Cityju.

Na prvih igrah osvojil ''le'' dve zlati medalji

V Mehiki je Spitz osvojil zgolj dve zlati olimpijski medalji, obe kot član ameriške štafete. V posamičnih disciplinah je osvojil srebro na 100 metrov delfin in bron na 100 metrov prosto. Razočaran nad svojim izkupičkom je po igrah zamenjal trenerja, odločitev, da se priključi ekipi na univerzi v Indiani in njenemu trenerju, pa je sam označil za "najboljšo v življenju".

V Münchnu je bil glavno ime iger

Spitz je poskrbel, da se ljudje iger v Münchnu leta 1972 ne spominjajo le po masakru v olimpijski vasi (več o tem spodaj). Po peti osvojeni zlati medalji je nek ruski novinar ameriškemu kolegu svetoval: "Morda bi morali Spitza nekoliko bolj natančno preveriti. Morda ima gene delfina." A se ameriški plavalec ni ustavil pri številki pet. Osvojil je sedem zlatih odličij, do vseh pa je priplaval s svetovnim rekordom. Ko je odraščal, se ga je prijel vzdevek "Mark the Shark" (morski pes Mark), ki ga je v Nemčiji upravičil, ko je pohrustal vso konkurenco.

Kmalu po olimpijskem uspehu se je pri komaj 22 letih upokojil. Skoraj 20 let pozneje se je skušal vrniti, saj mu je režiser Bud Greenspan obljubil milijon ameriških dolarjev nagrade, če se uvrsti v olimpijsko ekipo za igre v Barceloni leta 1992. Spitzu ni uspelo doseči norme, čeprav je plaval skoraj tako hitro, v nekaterih disciplinah pa celo hitreje, kot ob osvajanju olimpijskih medalj. Leta 2008 je bil izjemno razočaran, ker ni bil povabljen na igre v Pekingu, kjer je kot prvi njegov dosežek presegel čudežni Phelps.

Kaj je še zaznamovalo igre v Münchnu?
Igre so se dan po masakru nadaljevale, čeprav so nekateri temu nasprotovali. | Foto: Igre so se dan po masakru nadaljevale, čeprav so nekateri temu nasprotovali. - Olimpijski München je bil 5. septembra prizorišče terorističnega masakra. Osem pripadnikov palestinske teroristične skupine Črni september, oblečenih v trenirke in oborožen s kalašnikovkami in ročnimi granatami, je ta dan ob 4.30 vdrlo v olimpijsko vas in poslopje, v katerem so bili nastanjeni izraelski športniki. Enajst so jih zajeli kot talce, dva so ubili takoj, preostalih devet pa po neuspešnih pogajanjih in strelskem obračunu z nemškimi varnostnimi silami.

- Jazbečar Waldi je bil prva uradna olimpijska maskota.

- Zgodovinski podvig pa je uspel tudi komaj 17-letni beloruski telovadki Olgi Korbut, ki je osvojila tri zlate olimpijske medalje. Izvedla je do takrat še nikoli predstavljen element, ki je pozneje dobil ime obrat Korbut (zaradi prevelikega tveganja je bil na olimpijskih igrah prepovedan), občinstvo pa je za njen nastop na dvovišinski bradlji zahtevalo čisto desetico.

- Prevlada ameriške košarkarske reprezentance, ki se je začela leta 1936, je bila končana. V tekmi za zlato je zmagala Sovjetska zveza, tekma pa je bila pozneje označena za najbolj kontroverzno tekmo v zgodovini košarke. Američani so tri sekunde pred koncem namreč vodili za točko, zadnji napad Rusov pa so kar trikrat ponovili. Po neuspešnem drugem poskusu, so Američani že slavili in se objemali na igrišču, a so sodniki zahtevali, da se zadnji napad še tretjič ponovi. Rusi so bili uspešni, Američani pa protestno niso nikdar prevzeli svojih srebrnih medalj.