Mama Vasilija Žbogarja: Bratska naveza, ki očitno deluje #video

Dragica Žbogar je po zaslugi svojih treh moških (moža Stanislava ter sinov Vasilija in Jureta) tesno povezana z jadranjem, pa čeprav, kot sama pravi, o tem športu nima kaj dosti znanja. Bi bila pa zadovoljna, če bi se jadralska dediščina v dinastiji Žbogar nadaljevala. Vnuk Talin že zdaj kaže naklonjenost do športa, ki je Sloveniji prav po zaslugi njenega sina prinesel tri olimpijske kolajne.

Dragica Žbogar je sinoči po novi olimpijski kolajni svojega prvorojenca Vasilija Žbogarja le stežka sledila poljubom in objemom ter čestitkam, ki so deževale na družnem spremljanju neposrednega televizijskega prenosa zadnje regate v razredu finn v prostorih Jadralnega kluba Burja v Izoli.

To so bile tudi zanjo posebne olimpijske igre, pa čeprav so bile že Vasilijeve pete. Bile so namreč prve, na katerih sta sodelovala oba njena sinova. 41-letni Vasilij kot tekmovalec in deset let mlajši Jure kot vodja njegove ekipe.

Dragica je 22 let delala kot matičarka, nato se je zaposlila na zavarovalnici, danes uživa v pokoju. Pravi, da je tipična upokojenka. Zmanjkuje ji časa. Skrbi za jadralni klub, pomaga Vasiliju in pazi na vnuka Talina. Z mamo najuspešnejšega slovenskega jadralca vseh časov smo se pogovarjali le nekaj minut po novi slovenski jadralski trofeji, srebrni olimpijski medalji, ki ji bodo v Izoli predvidoma v ponedeljek pripravili vroč sprejem.

Ljubitelji jadranja so takole spremljali sklepno regato v razredu finn. Foto: Ana Kovač

Tako kot ima vaš sin Vasilij ogromno izkušenj s tekmovanj, jih imate vi iz navijaške cone. Kako težko je bilo spremljati verjetno zadnji olimpijski nastop vašega sina? Menda niste zdržali pred televizorjem, enako velja tudi za Vasilijevo ženo Majo, ki je dogajanje prek interneta spremljala v pisarni Jadralnega kluba.
Res je bilo zelo zahtevno, čeprav smo Vasilijevih nastopov na največjih tekmovanjih že vajeni. Bil je tako blizu medalji, da bi bilo res grozno, če bi se mu izmuznila. Tako zelo si je je želel. Če mu ne bi uspelo, bi po mojem mnenju jadrnico od jeze kar razbil (smeh, op. a.).

Regate nisem spremljala prek televizorja, preprosto nisem zdržala. Sem pa Vasilija spremljala prek radijskih valov.

Ste se na tiho veselili že pred zadnjim plovom ali ste raje počakali čisto do konca? Bi ga zelo potrlo, če bi ostal brez medalje?
Zelo. Ves teden je bil v ospredju, na drugem mestu, in res bi bilo žalostno, če bi ostal brez medalje.

• Kakšne načrte ima Vasilij Žbogar po olimpijskih igrah v Braziliji?
• Morski volk, ki krmilo prepusti le ženi

Vasiliju Žbogarju v zadnjih dveh letih intenzivno pomaga mlajši brat Jure. Kot pravi mama Dragica, Vasilij jadra, Jure pa poskrbi za vse drugo. Foto: Bor Slana

Za vas je bilo to navijanje na potenco. Hkrati se je z Vasilijem na neki način boril tudi vaš drugi sin Jure, ki je zadnja leta prevzel vajeti Vasilijeve ekipe.
Da, skupaj sta nanizala že kar nekaj rezultatov. Začela sta v Dubaju in uspešno nadaljevala … Super jima gre.

Kdaj ste se pred osvojitvijo medalje zadnjič slišali s sinovoma?
Z Juretom dan pred zadnjo regato, z Vasilijem pa že dolgo ne. Poslala sem mu dve kratki sporočili, pa se ni javil. Verjetno ima izklopljen telefon. Ne, spomnila sem se, včeraj na prost dan me je klical. Verjetno mu je žena naročila, naj se mi javi (smeh, op. a.).

Foto: Stanko Gruden, STA

Ste čutili njegovo nervozo?
Zelo je bil živčen in kot je bilo videti na televiziji, je zelo izmučen. Medalja je bila na dosegu roke. Če bi se mu izmuznila, bi bilo zelo hudo, kajne?

Kaj pomeni biti mama vrhunskega športnika? Verjetno se vaše življenje vseskozi vrti okrog jadranja.
Ves čas in vse se vrti okrog jadranja. Vasilij potrebuje veliko pomoči, predvsem pri logistiki. Treba ga je peljati na letališče, ga iti iskat, mu pomagati pri tem in onem. Mislim, da bi brez naše pomoči težko opravil vse, kar si je zadal. Kot rečeno, mu je v veliko pomoč tudi brat Jure, ki mu zadnji dve leti intenzivno pomaga. Vasilij se zdaj res lahko posveti samo jadranju, Jure pa postori vse drugo.

• Oče Petra Kauzerja: Sin se ne bo kar tako vdal
• Nad jadralci navdušeni tudi slovenski junaki iz preteklosti

Mama Dragica je bila sinoči deležna številnih čestitk. Foto: Ana Kovač

Tudi sami radi jadrate?
Bom povsem iskrena: o jadranju nimam pojma, se pa rada zapeljem z veliko jadrnico.

Kako se spominjate Vasilijevih jadralskih začetkov?
Jadrati je začel zato, ker je jadral njegov oče. Ta je bil poleg jadralca tudi predsednik Jadralnega kluba Burja, računovodja, vzdrževalec, skratka deklica za vse … Vasilij je ves čas tičal z njim, jaz pa sem z Juretom, ki je bil takrat še dojenček, ostajala doma.

Dokaz, da jabolko ne pade daleč od drevesa, so številni pokali Vasilijevega očeta Stanislava, ki jih je osvajal kot jadralec in ki so razstavljeni v prostorih JK Burja. Foto: Ana Kovač

Med poletnimi počitnicami se je udeležil tečaja jadranja v optimistu, naslednje leto spet … Potem pa se ga je to prijelo. Bil je živahen in vedno poln energije, podobno kot je njegov sin, in šport je bil neki ventil za sproščanje te energije. Ukvarjal se je s številnimi športi. Igral je košarko, nogomet, rokomet, vse, kar si zamislite … No, pri desetih letih pa se je ustalil pri jadranju.

Tudi mlajši sin Jure je začel kot jadralec …
Da, ampak je vsem že kmalu dal vedeti, da on ni Vasilij, naj ga ne silimo v jadranje, je pa rojen za trenerja. Že kot otrok se je šalil, da bo samo kričal na mularijo na morju (smeh, op. a.).

Najbolj strastna navijača: Vasilijev triletni sin Talin in žena Maja.

Vaš mož, Vasilijev oče, je lani ob sprejemu Vasilija in njegove ekipe ob vrnitvi s svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji, kjer je osvojil bronasto medaljo, dejal, da je bil dokaj skeptičen, kako bo ta bratska naveza delovala v profesionalnem svetu vrhunskega športa. Kako ste vi gledali nanjo?
Ko sta odločitev, da bosta sodelovala, sporočila očetu, je ta dejal, da je sicer najsrečnejši oče na vsem svetu, če sta se tako dogovorila, a da žal misli, da to ne bo delovalo. Preveč sta si različna. No, zveza očitno deluje, sem pa prepričana, da so bili vmes tudi spori, tako kot so v vseh bratskih navezah.

Kako povezana sta bila kot otroka?
Med njima je kar deset let razlike, tako da nista ravno skupaj odraščala, sta se pa zadnja leta zelo povezala. Jure mu izredno veliko pomaga. Težko si je predstavljati, koliko logistike in stroškov je s prevozi, prijavninami, hrambami bark in podobno in Juretova pomoč odtehta zelo veliko.

Kje mislite, da se bo Vasilij ustalil z družino? V Valencii, kjer je zaradi treningov preživel zelo veliko časa, v domači Izoli?
Mislim, da bodo ostali kar v Izoli. Vsi živimo na kupu, midva z možem, Vasilij z Majo in Talinom in drugi sin Jure. K sreči se krasno razumemo.

Bi rekli, da ima Vasilij miselnost zmagovalca, da je šampion že po genskem zapisu?
Mislim, da si je vse, kar ima, priboril s trdim delom in trmo, da ni šlo zgolj za talent. Ko si nekaj zada, je kot konj s plašnicami, ki ga ne morejo spraviti z začrtane poti. Ne moreš ga odvrniti od njegove namere.

Kako zahteven je bil zanj prehod iz laserja v razred finn?
Izredno zahteven. V Pekingu leta 2008 je na primer tehtal 75 kilogramov, v Riu pa najmanj 95, če je sploh želel imeti najmanjše možnosti. Pridobiti 20 kilogramov mišic ni tako preprosto.

Srebrno olimpijsko medaljo je Žbogar osvojil že leta 2008 v Pekingu. To je bila njegova druga olimpijska medalja v razredu laser ... Foto: Getty Images

Mislim, da se je jadranja v razredu laser naveličal, poleg tega mu je bilo težko vzdrževati od 75 do 80 kilogramov. Vemo, kako visok je. Zaželel si je spremembe. Ali končaš kariero ali pa narediš nekaj novega.

Kaj je jadranje prineslo v Vasilijevo življenje?
Jadrati je začel pri osmih letih, tekmovati pa pri desetih. Prvi odmevnejši rezultat je dosegel leta 1998 v razredu laser. Zaposlil se je na ministrstvu, začeli so prihajati sponzorji, kar je vsaj malo olajšalo finančni položaj.

Zdaj jo ima še v razredu finn. Foto: Getty Images

Kaj se je v njegovem življenju spremenilo z osvojitvijo prve olimpijske medalje?
Pridobil je prepoznavnost in več zanimanja sponzorjev.

Mislite, da je s tem njegova športna zgodba končana?
Kar zadeva olimpijske igre, prav gotovo, mislim, da telo ne bi več zdržalo vseh naporov novega olimpijskega ciklusa, potrebuje res veliko časa za regeneracijo, seveda pa še vedno lahko nastopa v mastersih.

Verjetno je zdaj tako izmučen, da barke dva ali tri mesece ne bo niti pogledal, potem pa bo prišel dan, ko si jo bo spet zaželel.

Bi si želeli, da bi vnuk Talin sledil Vasilijevim stopinjam?
Jaz že, Vasilij pa ne. A ko ga gledam takole od daleč, mislim, da mu tega nihče ne bo mogel preprečiti.

Zakaj Vasilija ta misel ne navdušuje?
Ker se zaveda, da je ta šport izredno krut in zahteven, stalno si izpostavljen vsem mogočim vremenskim vplivom … Moje mnenje je, da bo Talin jadral tako kot njegov oče in dedek.

Čustven trenutek decembra 2015 na Brniku: snidenje očeta in sina ob vrnitvi s svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji, kjer je Žbogar osvojil bronasto medaljo. Foto: Bor Slana

Omenili ste, da Vasilij ne želi, da bi sin stopal po njegovih stopinjah, kar zadeva izbiro športa, kaj pa vi, ste si želeli, da bi se Vasilij ukvarjal s čim drugim?
Ne, nikoli. Zdaj bi že razmislila, jadranje še nikoli ni bilo tako kruto, kot je zdaj. Še posebej v razredu finn. Že razredu laser so rekli mučilnica, tukaj pa je vse še veliko bolj zahtevno. Tukaj gre že skoraj za veslanje, zato je Vasilij precej časa namenil tudi treningu veslanja. Rezultati so pokazali, da po fizični pripravljenosti izstopa tudi med veslači.

Z vprašanjem sem mislila tudi na finančni vidik. Z jadranjem se verjetno ne da obogateti.
Ne, to je neprimerljivo z nekaterimi drugimi športi. Tukaj je treba plačati štartnino, okrog 300, 400 evrov za vsako tekmo, kje so šele stroški opreme. Za vsako tekmovanje potrebuješ novo jadro, ki stane okrog 1.100 evrov, jambor stane pet tisoč evrov, barka 15 tisoč, potem so tu še stroški prevoza in hrambe. To so grozne številke.

K sreči mu na tej poti pomagajo tudi sponzorji, sicer se finančno nikakor ne bi izšlo.

• Oglejte si, kako živahno je bilo sinoči v Izoli #video

• Kako je nov uspeh Vasilija Žbogarja komentirala žena Maja in kako ona vidi sinovo jadralsko prihodnost #video

• Katera olimpijska medalja je Stanislavu Žbogarju najljubša? #video