Vloga staršev pri vključevanju otrok v šport

Starši imajo pri vključevanju otrok v športne dejavnosti veliko vlogo, saj ga v prvih letih športnega udejstvovanja večinoma oni usmerjajo v šport in mu pokažejo koristi športne aktivnosti. “Njihova vloga je tako rekoč odločilnega in ključnega pomena za to, da bo otrok imel šport rad, da bo v njem našel izzive in da bo poskušal doseči največ, kar je zmožen,” o vlogi staršev pri vključevanju otrok v šport razmišlja psihologinja Tanja Kajtna. Starši pomembno vplivajo tudi na pomen športa za celotno življenje in niso redki primeri, ko se otroci začnejo ukvarjati prav s športi, s katerimi so se ukvarjali njihovi starši. S temi športi so se namreč srečevali že od malih nog, ti športi so jim blizu, saj so bili z njimi ves čas v stiku in jih dobro poznajo.

Starševska vloga in napake pri vključevanju otrok v športne aktivnosti

S tem, ko starši otroka vključijo v šport, s katerim so se ukvarjali že sami, ne naredijo nobene napake. “Te se pojavijo včasih takrat, ko starši otroku ne dovolijo kakšnega športa zamenjati ali se prenehati ukvarjati z njim. Velika napaka se pojavi tudi kadar od otroka pričakujejo rezultate na višjem nivoju, kot jih otrok dosega,” na napake staršev opozarja dr. Kajtna. Vloga staršev v športu je podpiranje, spodbujanje in financiranje, čeprav je ta vloga pogosto tako v ospredju, da na ostale kar malo pozabljamo. ”Pri tem se je potrebno zavedati, da bodo otroci do vrhunskih nivojev prišli le, če so imeli kot mladi športniki visoko predvsem notranjo motivacijo,” dodaja psihologinja Tanja Kajtna. To pomeni, da so se s športom ukvarjali, ker so se ob tem zabavali, učili, ker so premikali svoje lastne meje in ker so tam imeli dobro družbo, ne pa zato, ker bi že zgodaj stremeli k vrhunskim rezultatom.

Pomembno je, da starši otrok ne silijo k vztrajanju v nekem športu, če otrok v njem ni srečen. ”Če otrok v športu ne uživa več, če mu treningi niso zanimivi, če se na treningih in tekmovanjih ne počuti dobro ter izrazi željo, da bi se s športom nehal ukvarjati, ga moramo poslušati in mu ugoditi,” svetuje dr. Kajtna. Po mnenju psihologinje je velikokrat celo koristno, da mu damo prehodno obdobje za razmislek, ali si res želi opustiti športno dejavnost. V takšnih trenutkih ni potrebna takojšnja reakcija, saj je pogosto bolj učinkovito, da se z otrokom dogovorimo, da počaka do konca sezone in nato ponovno premisli o svoji dokončni odločitvi. Če otrok tudi takrat izrazi željo po zaključku, jo je vsekakor potrebno upoštevati.