Petek, 8. 12. 2017, 21.26
6 let, 11 mesecev
Zimske razmere v gorah
Kako varne so v teh dneh slovenske gore? #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Zasnežene gore so kljub navidezni mikavnosti in lahkotnosti za pohodnika velik izziv. Zato je toliko bolj pomembno, da se na vsako planinsko turo ustrezno pripravimo in se je lotimo z največjo mero previdnosti in odgovornosti. Obvezno preverimo stanje opreme, kamor spadajo tudi lavinski trojček, cepin, dereze in čelada, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč, saj bo od tega odvisna tudi prtljaga v našem nahrbtniku, svetuje gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Po današnjem obilnem sneženju bodo razmere v gorah še posebej zahtevne. "Zato je še toliko bolj pomembno, da pred turo preverimo vremensko napoved, pozorni pa smo tudi na vreme in snežne razmere v zadnjih nekaj dneh, saj bo od tega odvisna kakovost snežne podlage," opozarja Klemen Volontar, inštruktor GRZS in predsednik komisije za reševanje iz plazov pri GRZS.
Obvezno preverite vremensko napoved in lavinske razmere
Pred odhodom v gore obvezno preverite spletno stran s podatki vseh lavinskih postaj v Sloveniji, če ste udeleženi v snežnem plazu ali ste temu dogodku priča, pa izpolnite anonimno anketo o snežnih plazovih, saj bodo podatki v dragoceno pomoč za izogim prihodnjim nesrečam.
Nov sneg naj bo znak za dodatno previdnost
Tudi Igor Potočnik, predsednik GRZS, ki je v letošnjem letu opravila 481 reševalnih akcij (dve manj kot lani v vsem letu, 26 nesreč se je končalo s smrtjo, kar je za tretjino manj kot lani), poudarja, da je turo pozimi treba načrtovati še bolj skrbno kot v lepem vremenu in spremljati vremensko napoved.
"Če pade nov sneg, je treba počakati kakšen dan, da se nevarnost snežnih plazov nekoliko umiri," pravi Potočnik, ki se boji, da bo gorskega posredovanja v slovenskih gorah vedno več.
Gorskih reševanj bo vedno več
"V naših gorah bo vedno več posredovanj, ker bo v naših gorah vedno več ljudi, ki tja ne spadajo," je prepričan Potočnik. "Tam so tudi otroci, ki jih starši silijo v gore. Ne vem, zakaj. Morda zaradi dokazovanja. Vsem priporočam, da se z otroki prej pogovorijo in izberejo ture, ki so zanje primerne. Na turo naj se ustrezno pripravijo, se pozanimajo o dolžini, o izvirih vode, zagotovijo pravilno opremo ter naj bodo ustrezno fizično in psihično pripravljeni," predlaga prvi mož GRZS, ki je bil pred dnevi na Krvavcu eden od demonstratorjev praktičnega prikaza zimskega gorništva, ki so ga Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije in Združenje gorskih vodnikov Slovenije predstavili na skupni novinarski konferenci.
Ob tem je izpostavil nekaj primerov iz letošnje sezone, ko so gorski reševalci prejemali tudi klice na pomoč, ki so se izkazali za neupravičene. "Planinci so klicali zato, ker je posamezniku zmanjkalo vode oziroma klica niso znali pojasniti. Znašli so se namreč na dobro označeni in opremljeni planinski poti, brez poškodb oz. drugih znakov, ki bi kazali na to, da poti ne bi mogel nadaljevati."
Največ reševanj je bilo v poletnih mesecih, najpogosteje pa na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp. Gorski reševalci so v slabih dveh tretjinah reševali domače obiskovalce gora, preostalo tujce, od tega je bilo največ planincev iz Nemčije, Avstrije, Češke in Velike Britanije.
Krivec za največ nesreč v gorah je še vedno zdrs, sledi mu nepoznavanje terena, telesna in duševna nepripravljenost ter težave med poletom z jadralnim padalom. Največ nesreč je bilo med posamezniki (dobra polovica) in neorganiziranimi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih okončin, glave, zgornjih okončin, hrbtenice, bilo pa je tudi nekaj poškodb zaradi podhladitev.
Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi med prikazom uporabe nahrbtnika z zračnim balonom. Ta pohodnika ali turnega smučarja v primeru, da ga zajame plaz, obdrži na vrhu plazovine.
Kaj spada v obvezno zimsko opremo?
Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi za obisk gora pozimi svetuje uporabo popolne zimske opreme, kamor spadajo lavinski trojček, cepin, dereze in čelada. Pomembno je tudi, da se v gore podamo s kakovostnimi planinskimi čevlji, gamašami, ki nas bodo zaščitile pred vdorom snega v čevlje, kakovostnimi oblačili, ki nas bodo ščitila pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti.
Ne pozabite niti na zaščitno sončno kremo, rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi večina planinskih koč zaprta, zato naj bosta v nahrbtniku tudi topla tekočina in hrana, svetuje Šerkezi. Odveč pa ne bo niti nahrbtnik z zračnim balonom, ki pohodnika ali turnega smučarja v primeru, da ga zajame plaz, obdrži na vrhu plazovine.
Za visokogorje so obvezne 10- ali 12-zobe gorniške dereze, ne pa derezice ali verige, ki spadajo zgolj na zaledenele pločnike ali (največ) sredogorje.
Pri padcu vam bo cepin v izdatno pomoč.
Poseben poudarek so na predstavitvi namenili tudi derezam. "Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze, medtem ko razne verige in gumijaste izpeljanke, ki so se pojavile v zadnjih letih, spadajo v mesto, morda na kakšen zaledeneli pločnik, in sredogorje, saj nimajo prvih zob in niso primerne za na resnejše gorniške ture," je opozoril predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije Mitja Šorn, ki je skupaj z gorskim vodnikom Miho Habjanom prikazal pravilno uporabo derez in cepina.
Ta naj pozimi zamenja pohodniške palice, saj se boste, kot je razvidno iz spodnjega posnetka, v primeru padca le tako lahko uspešno zaustavili.
Kot rečeno, med obvezen del tehnične opreme vsakega gornika spada tudi lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju.
Kot je poudaril inštruktor GRZS Volontar, ki je tudi predsednik Komisije za reševanje iz plazov GRZS, je lavinski trojček treba znati uporabljati, vedno pa se uporablja v kompletu, saj že en manjkajoč element drastično podaljša čas iskanja zasutega.
Klemen Volontar med praktičnim prikazom reševanja v snegu.
