Nedelja, 4. 6. 2017, 9.30
7 let, 1 mesec
Fotogalerija 3. Goni Pony
Inovativnost slovenskih pony kolesarjev ne pozna meja #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
Med skoraj tisoč udeleženci retro športne prireditve Goni Pony, ki je včeraj v Kranjski Gori doživela tretjo izvedbo, bi težko našli kolesarja, ki ni razmišljal o svoji opravi. Nekatere so bile tako domišljene, da so se navijači ob pogledu nanje le stežka zadržali, da ne bi posegli po svojem fotoaparatu. Zadrževal se ni niti naš fotograf Grega Valančič, ki je ovekovečil naslednje …
Neobičajni prizor z vrha najvišjega cestnega prelaza Vršič - več kot 900 kolesarjev na pony kolesih, ki so v zadnjih treh letih vstala od mrtvih.
Preberite še:
Goni Pony - posrečen retro kolesarski dogodek v znamenju rekordov #foto #video
3. izvedba športno-zabavne kolesarske dirke Goni Pony (na Vršič) je postregla z rekordi. Padel je v številu tekmovalcev (števec se je ustavil pri številki 922) ter časih, ki sta ju dosegla najhitrejši kolesar in kolesarka. V absolutni konkurenci je zmagal lani drugouvrščeni gorski kolesar Primož Jurak (ta je vrh prelaza Vršič dosegel v 44 minutah in 30 sekundah), med dekleti pa je s konkurenco pometla nekdanja profesionalna kolesarka Laura Šimenc, ki je s časom 52 minut in deset sekund za kar pet minut prehitela drugouvrščeno, a še vedno odlično Tamaro Grm.
Oglejte si prispevek o dirki Goni Pony na Planet TV:
Vrstni red 3. Goni Pony
– ženske
1. Laura Šimenc 52:10,46
2. Tamara Grm +5:26,93
3. Jasmina Jelovšek +6:14,97
4. Urša Vižintin +11:24,34
5. Anke Schaarschmidt +15:05,48
...
Najhitrejši v moški konkurenci: Primož Jurak, Žiga Sernec in Srečko Brulc
– moški
1. Primož Jurak 44:30,03
2. Žiga Sernec +22,66
3. Srečko Brulc +1:13,48
4. Nejc Černilogar +2:35,34
5. Kristijan Koren +2:51,82
...
Zmagovalec pony dirke na Vršič, Primož Jurak, je postavil nov rekord proge. Vrh prelaza Vršič je dosegel v 44 minutah in 30 sekundah.
Najhitrejša v ženski konkurenci: Laura Šimenc. Za 13,5 kilometra od hotela Lek v Kranjski Gori do Vršiča je s ponyjem potrebovala 52 minut in deset sekund. "Prvič sem na tej dirki in sem navdušena. S ponyjem sem se peljala dvakrat. Enkrat do Ruske kapelice in enkrat do prvega parkirišča ob cesti na Jošt, tako da sem približno vedela, kaj me čaka. Kolo mi je posodila soseda."
Več podob 3. Goni Pony akcije si oglejte v galeriji Grege Valančiča/Sportida.
Retro parada pred štartom je bila prava paša za oči.
Kar nekaj kolesarjev se je na Gorenjsko pripeljalo iz Hrvaške. Med njimi tudi večja skupina z Reke, ki ni mogla prehvaliti slovenskega nogometnega trenerja Matjaža Keka.
Kontrola? Še iz starih časov ...
Klobasa-to-go!
Okvara tik pred štartom? Nič lažjega. Popravi sam. Matevž in Boštjan sta se s ponyjem pripeljala iz Komende. "Zato pa imava zdaj servis," sta se muzala pred svojim tretjim goni ponyjem.
Za večje korekture so kolesarji imeli na voljo tudi strokovnjake.
Kotički za psihično in fizično pripravo (in pozneje okrevanje) so bili polno zasedeni.
Tako kot pri dirki Juriš na Vršič, kjer se septembra kolesarji merijo s specialkami, je bil tudi leteči štart Goni Pony pri hotelu Lek v Kranjski Gori.
In že na prvi serpentini se je grizenje začelo. Do vrha Vršiča jih je natanko 24.
Med znanimi Slovenci na ponyju smo srečali tudi nekdanjega alpskega smučarja Reneja Mlekuža. Povedal je, da že dolgo, dolgo časa ni sedel na kolesu, v karavani pa je štartal povsem iz ozadja. "Kaj je najbolj zahtevno? Morda to, da tisti, ki smo bolj trmaste sorte, kljub naporom ne želimo stopiti s kolesa. Smo zborbali, nekaj še imamo v sebi. Nazadnje sem bil na kolesu leta 2004 na kondicijskih pripravah." Mlekuž je vozil na izposojenem novem kolesu pony (Družba Gor kolesa je omogočila najem ponyjev), saj je svojega med vratolomnim skokom v mladosti polomil.
Ste ga opazili? V košari?
Potrebujete pomoč? Ni panike, na trasi dobite tudi to.
Navzdol hlajenje koles, navzgor hlajenje glav.
MIrno. Pozdrav!
V retro slogu in s tranzistorjem na krmilu je ponyja na Vršič gonil tudi Dejan Jelušič, ki smo ga na www.siol.net predstavili v članku Slovenec, ki prebuja z atraktivnimi sončnimi vzhodi.
Giro d'Italia?
Pikčasta majica za najboljšega hribolazca?
Zdravniška ekipa iz Maribora je štartala med zadnjimi. Če bi obnemogli potrebovali pomoč, so pojasnili.
Šest dni po Dirki po Italiji se je profesionalni kolesar Kristijan Koren (Cannondale Drapac) preizkusil še na nekoliko drugačni dirki. Čeprav jo je vzel bolj za šalo (in druženje) kot zares, ga je na štartu zagrabil tekmovalni duh in tudi sam je pritisnil na plin, kar je na koncu zadostovalo za peto mesto. "Fantje so bili premočni, prestav na kolesu pa premalo, oziroma jih sploh ni, tudi položaj na kolesu je povsem drugačen kot sem ga vajen, tako da je kar naporno," je nasmejan razlagal v cilju. Danes bo pony, ki ga je pred tremi leti na spletu kupil prav posebej za to priložnost, a jo je zaradi druge dirke moral izpustiti, zamenjal za gorsko kolo in v Kranjski Gori obiskal tamkajšnji kolesarski park.
Kristijan Koren si je zaradi dirke Goni Pony že pred tremi leti kupil ponyja. Zaradi obveznosti je šele letos prišel na vrsto. Čeprav je na Gorenjsko prišel zaradi druženja, ga je na štartu zgrabil tudi tekmovalni duh. S časom 47 minut in 21 sekund je osvojil 5. mesto.
"Radi smo oblečeni bolj po domače," so ozadje svoje vpadljive oprave razložili Primož, Luka in Miha iz občine Žirovnica. "Na internetu se dobi vse mogoče," so razložili, če ste se slučajno spraševali, kje bi se lahko opremili podobno.
Direktor podjetja Extrem Simon Rožnik v opravi, kot ga nismo vajeni in s ponyjem, ki so mu ga prijatelji lani podarili za 40. rojstni dan. Rogov kolesarski dres je kupil od zbiratelja dresov.
Študent iz Čila med premagovanjem zadnjih metrov.
Štajerke (ena na fotografiji manjka) v pikčastem so obljubile: pridejo tudi prihodnje leto.
"Nisva verjeli, da bova cilj dosegli v času (limit je bil dve uri, ob 17.00 so se kolesarji začeli vračati proti dolini), a sva ga. Potrebovali sva eno uro in 40, oziroma eno uro in 50 minut," sta povedali Andreja in Janja iz Cerkelj na Gorenjskem, ponosni na svoj pony dosežek.
Če je bila vožnja s cikcakanjem in hojo navzgor naporna, je bila vožnja navzdol za nekatere naporna še bolj. Takole so na vodnih postajah hladili razbeljena torpeda.
Več o njegovi zgodbi si lahko preberete v članku z naslovom Mislili so, da bo umrl ali da bo invalid, zdaj živi v pravem pomenu besede.
