Maribor ni najboljši le po obisku. Naključje? Nikakor.

Napočil je čas za zadnji reprezentančni premor v letu 2018, po katerem se lahko povlečejo nove črte pod dogajanje v prvoligaškem okolju. Za klube je prišel ob pravem času, saj si bodo lahko odpočili in pripravili na naporen zaključek jesenskega dela. Najverjetneje bomo spremljali še tri kroge, ob blagodejni zimi, sodeč po zadnjih novembrskih prizorih, bi lahko prijetno vreme božalo slovenske nogometne zelenice še dolgo v zadnji koledarski mesec, pa ni izključena možnost, da bi prvoligaška karavana na koledar obveznosti dodala še kakšen letošnji krog.

Narava je neizprosna, prvoligaški klubi pa se neradi spominjajo, koliko gorja jim povzroča zlasti v uvodnih spomladanskih krogih, ko nemalokrat pokaže manj gostoljubno zimsko plat. Zato ostaja pomislek, da bi se, če bi sredi decembra na to seveda napeljevali vremenski pogoji, prvoligaški koledar na račun kakšnega spomladanskega kroga manj končala nekoliko pozneje od načrtovanega 8. decembra.

Za zdaj ostaja na papirju odločitev, da se bodo v jesenskem delu igrali še trije krogi. Vodilni Maribor je na dobri poti, da ciljno črto prečka kot prvi. Čeprav bo moral še trikrat zaigrati brez kaznovanega Dina Hotića, premore tako dolgo klop, da v zadnjem obdobju spet z lahkoto preskakuje ovire. Po zdaj že znameniti novinarski konferenci, na kateri sta trener Darko Milanič in direktor Bojan Ban opozorila na sodniški kriterij in pozornost po bolečem porazu v večnem derbiju v Zahovićevem slogu spretno preusmerila drugam, se je barometer uspešnosti hitro povzpel gor. Če so imeli na pokalnem trilerju v Domžalah še obilico težav, a si nato le priigrali srečni konec, pa so proti Celju (5:0) in Triglavu (4:1) dokazali, da je vsakršna kriza že mimo.

Trener Milanič še vedno beleži napake sodnikov in jih zbira v posebno mapo, v katero pa po zadnji tekmi, ko je po zanimivem obratu pri delegiranju vijolicam sodil neizkušeni Primorec Mihael Antič, za katerega je bila to šele tretja prvoligaška tekma, ni zašlo kaj preveč materiala. Kritike Mariborčanov, da jim vse prevečkrat sodijo sodniki iz Ljubljane in Kranja, so očitno zalegle, najbolj pa je pomembno, da se je dogajanje iz prekomernega (tudi medijskega) iskanja in izpostavljanja sodniških napak preselilo k tistemu, kar dela nogomet najlepšega. K atraktivnim zadetkom, ki jih v soboto v Ljudskem vrtu ni manjkalo. Na obeh straneh. In vnovičnemu priklonu fenomenu iz vijoličastih vrst, kapetanu Marcosu Tavaresu, ki iz tedna v teden postavlja nove mejnike tako v zgodovini 1. SNL kot tudi najtrofejnejšega slovenskega kluba.

Sportal Olimpija osvojila Velenje, Aluminij strup za Krško #video

Maribor si za zdaj zasluži prvo mesto. V tej sezoni je tekmecem ponudil najmanj ranljivih trenutkov, ko pa udari njegov napad s polnim zamahom, se tresejo mreže v norem ritmu. Od 15 najvišjih zmag v tej sezoni jih kar osem v Prvi ligi Telekom Slovenije pripada Mariboru, ki povprečno na tekmo dosega skoraj tri zadetke (47 v 16 tekmah), obenem pa prejema manj kot enega na tekmo. Z najboljšim napadom in najbolj trdno obrambo, ki je kar tretjino od vseh zadetkov prejela na ponesrečenem gostovanju v Fazaneriji, kaj drugega od vodilnega položaja niti ni pričakovati.

Zaostanek Olimpije, ki za največjim rivalom zaostaja štiri točke, tako po vseh zmešnjavah, ki so nastale v začetku sezone po neutrudnih eksperimentih in menjavah na položaju trenerja, niti ni tako velik. Lahko godi privržencem Ljubljančanov, tako kot podatek, da zmaji že 11 krogov zapored ne poznajo poraza. Novi strateg Zoran Barišić je prinesel mirnost, ki jim bo v nadaljevanju sezone na lovu za Mariborom le v prid. Da sta večna rivala razred zase, priča podatek, da sta najbližjim zasledovalcem že pobegnila za dvomestno število točk, razlika pa bi lahko še zrasla.

Če sta vodilni mesti v ligi bolj ali manj že rezervirani za Maribor in Olimpijo, ki imata tudi najstarejši zasedbi v tekmovanju, najboljše igralce na papirju, največji proračun in ne nazadnje tudi največ navijačev, pa bi lahko aktualna sezona poskrbela za redko videno izenačenost pri lovu na preostali evropski vozovnici. Boj za Evropo bo neizprosen, saj je od tretjega do sedmega mesta neverjetna gneča. Mura ima pred Celjem le dve točki prednosti, tako da bodo ljubitelji 1. SNL zagotovo prišli na svoj račun.

Po marsikaterih napovedih, zlasti po kratkem sprehodu skozi igralski kader, kjer ne manjka nekdanjih in občasnih reprezentantov, ki niso več golobradi mladeniči, so prvi favorit za tretje mesto Domžale. So na dobri poti, a tega še niso potrdile. Vse prevečkrat so jim zmage izpuhtele iz rok zaradi padca zbranosti, športne smole, pa tudi lastnih krivd, zlasti prevelikega števila kartonov. Obeh barv.

Mura, ki je s tretjim mestom najlepše presenečenje sezone, obenem pa se je podobno kot Aluminij prebila še med najboljše štiri v pokalu, je izjemna pridobitev lige. Nosi levji delež pri dvigu obiska, ki po odigranih 80 tekmah v 16 krogih znaša 1.450 na tekmo. To pa je bistveno več kot v prejšnji sezoni, v kateri so namesto Mure igrali neatraktivni primorski brezdomci iz Ankarana. Takrat je dvoboje v povprečju spremljalo 1.199 ljudi. Razlika je očitna. Povprečje obiska bi se lahko še izboljšalo, saj bo Ljubljana po koncu reprezentančnega premora priča spektaklu, dvoboju med Olimpijo in Muro v Stožicah, na katerem bo navijaška skupina Green Dragons 23. novembra praznovala 30. rojstni dan. Prav domače tekme zeleno-belih z izjemo večnega derbija so tisto, kar bi lahko v prihodnje še izboljšalo povprečje obiska v 1. SNL. Več navijačev bi si na tribunah, o tem je že nekajkrat potožil, želel tudi Barišić. 

Toliko gledalcev, kot spremlja dvoboje Prve lige Telekom Slovenije v tej sezoni, ni bilo na prvoligaških arenah že tri leta. V sezoni 2015/16, ki jo je zaznamovala evforija v Ljubljani zaradi naslova Olimpije, je bilo na tekmi povprečno 1.569 gledalcev. Se je pa takrat dosegalo bistveno manj zadetkov (2,44) kot zdaj, ko se v statistični rubriki ponosno svetlika trojka! Tudi po zaslugi skoraj rekordnega 15. kroga, v katerem je padlo kar 26 zadetkov, je povprečje golov še naprej izjemno (3,08 na tekmo). To pa je vedno dobrodošlo za promocijo lige in zadovoljstvo gledalcev, sploh zaradi tega, ker se v tem tisočletju ni še nobena sezona končala s povprečjem zadetkov, višjih od treh zadetkov.

Ogrožen je celo rekord, ki si ga lasti za Mariborčane nepozabna ''evropska'' sezona 1999/2000, ko je v 1. SNL na tekmo padlo 3,10 zadetka. Razlog več, da se prvoligaških dogodkov udeležuje v nadaljevanju sezone še več navijačev. Ne nazadnje se lahko v tej sezoni potegne zanimiva vzporednica med obiskom tekem in uspešnostjo klubov.

Najboljša tri mesta so enaka na obeh lestvicah. Prvi je Maribor, ki prednjači v obisku, drugi Olimpija, tretja Mura. Nato pa dolgo nič. Zadnjeuvrščeni klub v ligi Krško ima vseeno bolj obiskane tekme od Aluminija, ki se ga drži negativni rekord. Ko je v osmem krogu v Kidričevem gostovala Gorica, je tekmo spremljalo le sto gledalcev. To pa je številka, nedorasla prvoligaški nogometni ravni.

Ker pa gre Kidričanom dobro v prvenstvu, ponovno blestijo tudi v pokalu, lahko v tem štajerskem kraju kmalu pričakujemo boljši obisk. Lepa priložnost se obeta že 1. decembra, ko se bo v Športnem parku mudila v zadnjem času nepremagljiva Olimpija ...