NK Maribor
NK Olimpija
Sreda, 15. 7. 2020, 11.00
3 leta, 9 mesecev
Aleksander Šeliga o prvaku Slovenije
Štorovčan, ki ima rad Olimpijo, ne živi od spominov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
Aleksander Šeliga nosi v srcu tako celjski kot tudi ljubljanski klub.
Nekdanji slovenski reprezentant Aleksander Šeliga je doživel veliko lepega tako s Celjem kot tudi z Olimpijo. S klubom, kjer se je uveljavil in prihaja iz njegovega rojstnega mesta, je osvojil pokal, z zmaji pa je uresničil sanje in postal državni prvak. Komu bi bolj privoščil naslov v tej sezoni? Zdajšnji trener vratarjev pri Nafti ne skriva velike želje …
Olimpija in Celje. To sta največja, malodane edina kandidata za naslov prvaka, ki ju Aleksander Šeliga odlično pozna, medtem ko lahko tretjeuvrščeni Maribor na prestol popelje le še čudež. Ali nekdanji reprezentant, rojeni Štorovčan, že čuti evforijo v knežjem mestu? Ne nazadnje lahko Celjani z današnjo zmago nad Triglavom prvič letos skočijo na vrh lestvice, do konca pa so samo še trije krogi!
Celjani se vedno bolj sprašujejo
Zadnja zmaga Celja v Mariboru je še povečala zanimanje prebivalcev knežjega mesta za razplet sezone.
''Zagotovo se po Celju več govori o tem, v kaki formi so igralci. Če lahko sodimo po potezah na igrišču, po njihovih izjavah pred in po tekmah, lahko vidimo, da so polni prepotrebne samozavesti. Sicer pa nekega utripa ne čutim,'' nam je 40-letni Štorovčan Aleksander Šeliga na kratko predstavil dogajanje v tretjem največjem slovenskem mestu. Pravega utripa v zadnjih tednih niti ni začutil, a to le zaradi tega, ker se je z družino mudil na morju, domov pa se vrnil šele v nedeljo.
''Nekega utripa ne čutim, to je res, je pa dejstvo, da se Celjani vedno bolj sprašujejo o tem, ali bo nogometašem tokrat resnično uspelo. Njihov kakovostni rezultat ni ostal neopažen, obeta se jim velika in zgodovinska priložnost, da v zadnjem krogu odločajo o naslovu prvaka na stadionu Z'dežele,'' priznava, da se Celjani v zadnjih dneh ob druženju veliko pogovarjajo o nogometu. Veliko bolj, kot so bili tega vajeni poprej.
Olimpija je najbolj kakovostna, a ...
Šeliga je prepričan, da so igralci Olimpije najbolj kakovostna ekipa v Prvi ligi Telekom Slovenije.
Lestvica ponazarja, kako Olimpija v zadnje tri kroge prvenstva vstopa s točko prednosti. Je zaradi tega v očeh nekdanjega reprezentančnega vratarja prvi favorit za osvojitev naslova?
''Ena točka prednosti ni nič, po drugi strani pa lahko pomeni veliko. Olimpija je po mojem mnenju najkvalitetnejšega ekipa v ligi, a mora to tudi pokazati na igrišču. Tam mora pokazati, da si zasluži ta naslov. Celjani seveda ne bodo le čakali. Tudi oni imajo svoje načrte. Naredili bodo vse, da se na koncu veselijo, tako da se obeta napeta končnica. Celje ima na papirju lažji razpored, a bo potrebno premagovati nasprotnike. To pa je najtežje,'' je prepričan, kako so najtežje prav tiste tekme, v katerih ti javnost že vpiše nove tri točke. Podobno, kot so jih prejšnjo nedeljo Olimpiji, da bo doma premagala Aluminij, pa so nato zeleno-beli izkusili boleč poraz in si otežili pot do državne zvezdice.
Za koga bo stiskal pesti?
Lahko Dušan Kosić prekriža načrte ljubljanskemu klubu, katerega je pred leti vodil, še pred tem pa bil dolgoletni kapetan?
Bi lahko podobno razočaranje danes doživeli Celjani, ki jih zvečer čaka dvoboj z najljubšo stranko, kranjskim Triglavom, ki jim v zadnjih sezonah polnijo mrežo kot po tekočem traku in jih redno ponižujejo? ''Triglav je z glavo že v dodatnih kvalifikacijah, a tempira pravo formo in zagotovo v Celje ne prihaja z belo zastavo,'' ni povsem prepričan, da bi šlo lahko rumeno-modrim danes proti gorenjskim orlom gladko.
Za koga bo kot nekdanji nogometaš Celja in Olimpije stiskal pesti v boju za naslov? ''Navijam za to, da bi prvaka odločil zadnji krog. Le za to. Tisti, ki bo boljši, naj postane prvak. Je že res, da sem se kot mlad igralec uveljavil v Celju, po drugi strani pa največji uspeh dočakal v Ljubljani, a to je bilo nekoč. Takrat sem bil še igralec, zdaj sem trener in sodelujem z Nafto. Sem človek tiste vrste, ki ne živi od spominov. Gledam le na danes in jutri, zdaj sem v drugem klubu. Navijam le za to, da bi zadnja tekma odločala o naslovu,'' je ponudil diplomatski odgovor o tem, komu bi bolj privoščil naslov, ni pa težko razbrati, da bo 22. julija, ko bo odločen prvak, v vsakem primeru zadovoljen, saj sta mu oba kluba pri srcu. Tako Celje kot tudi Olimpija.
Dobro se pozna Kosićeva roka, Koren velik profesionalec
Ko je Šeliga branil barve celjskega kluba, je bil v začetku tega stoletja njegov soigralec tudi Robert Koren.
Trenerja Celja Dušana Kosića je imel čast spoznavati še kot vratar Olimpije. Takrat se je iz Nizozemske vrnil v domovino, sprejel ponudbo zmajev, a imel po prihodu kar nekaj zdravstvenih težav, tako da pod vodstvom zdajšnjega stratega grofov ni veliko branil.
''Branil sem le na nekaj tekmah in nisem uspel kaj preveč spoznati delo trenerja Kosića. Rezultati Celja pa kažejo, da je z mlado ekipo, ki jo je prevzel pred tremi leti, naredil gledljivo, napadalno usmerjeno ekipo, o kateri ljudje govorijo z navdušenjem. Zelo dobro se pozna njegova roka,'' je dejal in poudaril, da je tudi njemu všeč slog, s katerim so si Celjani že zagotovili evropsko vozovnico, zdaj pa so priča mamljivi skušnjavi, saj bi lahko končali sezono z državnim naslovom, kar bi bil največji uspeh v zgodovini 100-letnega kluba. Če bi do konca sezone dobili vse tekme, jim podvig ne uide.
Šeliga je prepričan, da si del zaslug za imenitne predstave lasti tudi Robert Koren. Nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste sodeluje s strokovnim vodstvom Celja, kjer pomaga tako Kosiću kot tudi igralcem. ''S svojimi izkušnjami, avtoriteto in zgledom lahko pozitivno pripomore k dobrim stvarem. Robija sem dobro spoznal kot soigralec v Celju in reprezentanci. Je velik profesionalec, s svojimi neprecenljivimi izkušnjami lahko veliko pomaga mlajšim igralcem,'' je izpostavil tudi prispevek nekdanjega soigralca. Morda bo prišel do večjega izraza zlasti v teh dneh, ko bo zelo pomembna psihološka trdnost igralcev.
Robert Koren pomaga strokovnemu vodstvu Celja od začetka sezone 2019/20, ki bi se lahko vpisala v zgodovino kluba z zlatimi črkami.
''Celje ima veliko priložnost, a se bo moral dokazati na igrišču. Čaka jih 270 peklenskih minut. Igralci so mladi, neobremenjeni. Nihče ni računal, da bi bili lahko tako dolgo časa v igri za naslov, a so si to s svojimi igrami zagotovo zaslužili,'' poudarja, kako so Celjani na lestvici zasluženo tam, kjer so zdaj.
Sledi odhod najboljših?
Ponudb za Daria Vizingerja, v tej sezoni je dosegel že 22 zadetkov, je iz dneva v dan več.
Po koncu sezone, v kateri se je povečalo zanimanje za številne igralce Celja, ga ne bi presenetilo, če bi Kosićeva četa izgubila nekaj najboljših mož.
''Glede na pretekle izkušnje, sam se dobro spomnim, da so odšli najboljši igralci, ko smo bili s Celjem dvakrat drugi, pričakujem, da bo tako tudi zdaj. Vsako sezono smo izgubili dva ali tri igralce. To je tudi nekaj normalnega, saj mlademu igralcu s tem omogočiš, da skoči na boljše,'' opozarja tudi na to, da bi lahko navijači Celja zasedbo, v katero izstopa ''atomski'' četverec v napadu Dario Vizinger – Mitja Lotrič – Ivan Božić – Luka Kerin, v takšni postavi spremljali le še teden dni.
Olimpija ima vse v svojih rokah
Stefan Savić je po mnenju Šelige napredoval, odkar zmaje vodi Dino Skender.
Če čaka Celjane danes vsaj na papirju ''lahkotno'' opravilo s Triglavom, pa naj bi imela Olimpija v četrtek veliko težje delo v Murski Soboti.
''Še težje bi ji bilo, če bi bile normalne razmere in bi bila Fazanerija polna. Mura je že dosegla svoj cilj. Ima lovoriko, Evropo, Olimpija pa je še vedno v vodstvu. Še vedno ima vse v svojih rokah. Je pa tudi res, da bo pogrešala dva stebra ekipe, o katerih ni treba izgubljati besed. Manjkal bo Samardžić, eden najboljših branilcev lige, in pa Savić, zelo pomemben v napadu. Odkar je trener Olimpije Skender, igra zelo dobro,'' je opazil napredek v igri Avstrijca srbskih korenin, ki pa bo zaradi kazni rumenih kartonov manjkal na četrtkovem gostovanju.
Poraz, ki še danes peče Celjane
Nerad se spominja štajerskega derbija, odigranega 28. maja 2003 v Ljudskem vrtu.
Celje že dolgo ni bilo tako blizu naslovu. Pred 17 leti, takrat je bil njihov član tudi Šeliga, ni manjkalo veliko, pa bi lahko Celje prvič stopilo na slovenski prestol. Dva kroga pred koncem so Celjani za vodilnim Mariborom zaostajali le za točko, nato pa sta se štajerska rivala udarila v Ljudskem vrtu.
''To je bila nepozabna sezona. Osem krogov pred koncem, ko smo bili še gladko prvi, mi je soigralec zlomil prst na treningu. Tako sem takrat počival. Tisto tekmo sem spremljal s tribune. Šlo nam je odlično. Nadzorovali smo potek. Povedli smo z 1:0 (v 66. minuti je zadel v polno Mitja Brulc), imeli nato še priložnost za 2:0 (veliko priložnost je zapravil Vladislav Lungu). Nato pa se je ''zgodil'' Maribor. Brezič (Danijel Brezič v 87. minuti, op. p.) je udaril žogo z razdalje. Verjetno bi končala kar v avtu, niti ne v kotu, a je žal oplazila enega od naših igralcev, spremenila smer in končala v mreži. Nato je Maribor dosegel še en zadetek (Damir Pekić v 89. minuti), bilo je konec sanj,'' se živo spominja enega najbolj grenkih porazov Celja.
Če bi ostalo pri vodstvu z 1:0, bi Celjani v zadnji krog vstopili s +2, tako pa si je Maribor krog pred koncem zagotovil naslov. Takratni sedmi zaporedni.
Ne bi se spuščal v razloge za neuspeh Maribora
Pričakoval je, da se bo Maribor potegoval za naslov vse do zadnjega kroga.
Šeliga zelo spoštuje Maribor, razplet pri vrhu in nemoč vijolic pa ga je v tej sezoni zelo presenetila.
''Če bi me kdo vprašal, kakšen bo razplet v pokoronskem obdobju, bi zagotovo napovedal troboj za prvaka, zdaj pa vidimo, kako smo ostali le še pri dvoboju. Presenečen sem, da ni zraven Maribora. Dejstvo je, da ima poleg Olimpije najboljši kader. Zakaj je tako, je več dejavnikov, v katere pa se ne bi spuščal. Nisem bil zraven,'' noče razpredati o stvareh, ki jih ne pozna do podrobnosti. Ne skriva pa, kako ga je Maribor s tem, ko se je zlasti po porazu s Celjem neslavno poslovil od realnih možnosti za ubranitev naslova, negativno presenetil.
Razlika v slavju Celja in Olimpije
V družbi Matica Finka, zdajšnjega branilca Domžal, leta 2012 ...
Šeliga je s Celjani edino lovoriko osvojil leta 2005. Takrat je postal pokalni zmagovalec. Dobro desetletje pozneje, vmes je bil tudi udeleženec svetovnega prvenstva s slovensko reprezentanco v Južni Afriki (2010), je uresničil otroške sanje in proslavljal naslov državnega prvaka. Ne v Celju, ampak v Ljubljani. ''To je izreden občutek,'' se dobro spominja šampionske sezone 2015/16, prve, pri kateri je imel prste vmes predsednik Olimpije Milan Mandarić.
Pod vodstvom Marijana Pušnika, s katerim je postal jesenski prvak, je bil standardni prvi vratar, pod vodstvom Rodolfa Vanolija, ta se je pozneje podpisal pod naslov, pa se je preselil na klop. ''Ni pomembno. Vedno sem bil timski igralec. Najbolj pomembno je, da ga je takrat Kronaveter zabil z bele točke v Velenju. Le to je štelo,'' se rad spominja prešernega proslavljanja skupaj z več tisoč navijači Olimpije v Šaleški dolini, ki se je nato preselilo še v glavno mesto.
... in štiri leta pozneje, ko je Olimpija postala prvak.
O tem, kako pestro je bilo, priča tudi primerjava proslavljanj lovorik s Celjem (2005) in Olimpijo (2016). ''S Celjem smo slavili igralci pa vodstvo, strokovno vodstvo, mogoče še nekaj sponzorjev in navijačev. Ko smo bili državni prvaki z Olimpijo, je slavila cela Ljubljana. Bilo je nepozabno,'' je opisal veliko razliko.
V Lendavi uživa, žal mu je treh kaznovanih igralcev
Že poldrugo leto je trener vratarjev pri lendavski Nafti, s katero se je uvrstil v finale pokala Slovenije.
Z Nafto sodeluje poldrugo leto. Pred tem je sodeloval s ptujsko Dravo, zdaj pa po najboljših močeh pomaga lendavskemu klubu, s katerim se je uvrstil tudi v finale pokala Slovenije. ''Imamo dobro skupino delovnih fantov, željnih uspeha. Dobili so potrdilo, da če se dela dobro in veliko odreka, da lahko dosežeš dobre rezultate. V finalu pokala je Mura zasluženo zmagala, a bi si želel, seveda vem, da se čas ne more zavrteti nazaj, da bi takrat trije kaznovani igralci lahko zaigrali za nas. Vinko in Novinič sta dva domačina, ki bi "bruhala kri" za Nafto, Bizjak je prvi strelec lige. Z njimi bi vsaj za nekaj odstotkov otežili delo Muri. Ne bom tako pameten, da bi rekel, da bi jih tako premagali, bi pa bilo tekmecu veliko težje,'' mu je najbolj žal, da se Nafta v zgodovinskem prekmurskem finalu ni mogla predstaviti z najmočnejšo enajsterico.
V tujini je nabiral izkušnje pri nizozemskem klubu Sparta iz Rotterdama.
V novi sezoni bo v drugi ligi napadala preboj med najboljše. V ponedeljek je začela priprave, drugoligaška sezona se začne 12. avgusta, konec tedna, natančneje v nedeljo, pa jih čaka prijateljska tekma z Gorico, ki se pripravlja na dodatne kvalifikacije. ''Obožujem delo pri Nafti. Klub je organiziran na prvoligaški ravni,'' se z veseljem vsakodnevno podaja na delo v Lendavo, kjer tesno sodeluje s trenerjem Dejanom Dončićem.
Noče živeti od spominov, sin gre po njegovih stopinjah
Letos je praznoval okroglih 40 let. Dve leti je mlajši od Jasmina Handanovića, s katerim si je pred davnimi leti delil slačilnico v članski reprezentanci. Dolgoletni vratar Maribora še vztraja in iz tedna v teden izboljšuje starostni rekord 1. SNL. Ima ob spremljanju dosežkov Handanovića pomisleke, da se je od zelenic poslovil prehitro?
Na svetovnem prvenstvu leta 2010 so Slovenijo na položaju vratarja zastopali Samir Handanović, Jasmin Handanović in Aleksander Šeliga.
''Ne. Kdor pozna delovno etiko Jasmina, njegovo mero profesionalnosti, zagotovo ni presenečen. Je čisti primerek delovnega, poštenega človeka. Vsa čast. Kar pa se tiče mene, sem s trenutkom, ko sem pri 39 letih končal kariero (med vratnicama Drave v drugi ligi, op. p.), prenehal. Ne vračam se nazaj, niti ne živim od spominov, ampak vozim novo zgodbo. Pri Nafti uživam v delu, mogoče sem še bolj dosleden kot prej. Hočem biti še bolj strog do sebe, biti še večji profesionalec kot igralec. Vse znanje, etiko, pozitivne stvari bi rad prenesel na svoje vratarje,'' je poln dokazovanja na trenerskem področju.
Družinsko tradicijo vratarjev bo, kot kaže, nadaljeval njegov 11-letni sin Lukas, ki trenira v celjskem klubu. V klubu prihodnjega državnega prvaka? Odgovor bo znan 22. julija, po ''peklenskih'' 270 minutah. Oče Aleksander ima le eno željo …
