Zdravljica v Sočiju, 2. del

Slovenski šport je na prvo zlato kolajno na zimskih olimpijskih igrah čakal dolgih 90 let in kar 21 izvedb tega največjega zimsko-športnega tekmovanja. V Sočiju pa je v pičlem tednu dni na slovesni podelitvi kolajn na osrednjem trgu v olimpijskem parku kar dvakrat zadonela Zdravljica, z najvišjega droga pa je s pomočjo vetra, ki je nekoliko razburkal tudi le streljaj oddaljeno Črno morje, zaplapolala slovenska trobojnica. V obeh primerih je za slovesen trenutek poskrbela alpska smučarka Tina Maze, minuli teden najboljša v smuku, zdaj še v veleslalomu.

"Ko pogledam dve zlati kolajni, si priznam, da sem presegla lastna pričakovanja. Res je sicer, da so mi stotinke za las odnesle še dve kolajni, a v boju za vrh pogosto odloča tudi sreča. Bolj pomembno je, da sem dvakratna prvakinja," je po že svoji drugi podelitvi v Sočiju dejala Mazejeva in poudarila, da ji je bilo tokrat še posebej toplo pri srcu, ker sta slovesni trenutek v prvi vrsti spremljala tudi starša.

Tudi Koširjeva glasbena želja je Zdravljica

Ko je Tina prvič prispela na podelitev kolajn, sta ji družbo delali še bronasti Vesna Fabjan in Teja Gregorin. Tudi tokrat ni bila sama. Bronasto kolajno za tretje mesto v paralelnem veleslalomu je namreč prejel najboljši slovenski deskar Žan Košir. "Stati na olimpijskem odru za zmagovalce je nekaj posebnega. Vedel sem, da sem se sposoben prebiti med najboljše tri. A po drugi so se porajali tudi dvomi o tem, ali bom dočakal ta trenutek. Zdaj sem ga. S kolajno okrog vratu se šele dobro zavedam svojega uspeha. Vse občutke pa bom strnil šele po koncu iger. Kolajno bom namreč potisnil ob stran, saj me v Sočiju čaka še paralelni slalom," pravi vselej zgovorni Tržičan in dodaja, da bi na olimpijski igrah tudi po deskarski tekmi rad prisluhnil tudi Zdravljici. Morda v soboto?