Žalostna usoda Sočija: stadion za prste polizat, kluba pa nobenega

Soči je prikupno rusko mesto ob Črnem morju s podobnim številom prebivalcev, kot jih ima Ljubljana. V največjem ruskem letovišču živi tretjina milijona prebivalcev, ki pa je že dlje časa prikrajšanja za vrhunske nogometne predstave. Soči je resda za potrebe olimpijskih iger pridobil imeniten objekt, večnamenski stadion Fišt, ki pa vsaj do leta 2018 ne bo resneje potešil nogometnih užitkov. Spopada se namreč s težavo, ki bo še nekaj let nepremostljiva. Mesto Soči nima resnega nogometnega kluba. Imel je Žemčužino, ki je sedem sezon prebila v elitni ruski ligi ter poskrbela, da so v Soči prihajali največji ruski klubi na čelu s Spartakom, CSKA, Zenitom, Lokomotivo, Rubinom … Nato pa se je stik Sočija z nogometnimi klubskimi tekmovanji prekinil. Žemčužina je leta 2011 zaradi finančnih razlogov izginila z nogometnega zemljevida. Če bo Soči torej želel obuditi nogometno tradicijo, bo moral nov klub zgraditi iz nič, to pa bi lahko trajalo kar nekaj časa.

Bo do leta 2018 gostil le kulturne prireditve in rusko reprezentanco?

Do svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bo leta 2018 gostila Rusija, stadion Fišt ne bo gostil večjih nogometnih prireditev. V začetku marca bo osrednje prizorišče odprtja in sklepne slovesnosti zimskih paraolimpijskih iger, potem pa bo prepuščen iznajdljivosti lastnikov in skrbnikov. Verjetno bo od časa do časa odprl vrata različnim kulturnim prireditvam, omenja se možnost prirejanja vrhunskih koncertov. Stadion s tako moderno tehnologijo bi zlahka zadostil potrebam, nogometni del njegove vsebine pa do nadaljnjega ostaja neizrazit in pod velikim vprašajem.

Govorilo se je o tem, da bi ruska nogometna izbrana vrsta v prihodnosti Soči izkoristila za pripravljalni tabor. S tem se je tudi povečala verjetnost, da bi lahko na Fištu odigrala kakšno izmed mednarodnih tekem. A to je le kapljica v morju dni, ko bo stadion sameval in bo prepuščen brezdelju. Vse do leta 2018, ko bo Fišt gostil nekaj tekem svetovnega prvenstva. To pa boli, saj je stal ogromno sredstev.

Objekt naj bi travnato podlago pridobil šele prihodnje leto, kandidiral pa bo tudi za prizorišče dvobojev na pokalu konfederacij, ki bo leta 2017 poskrbel za generalko težko pričakovanega mundiala. Prvega na tleh Rusije oziroma nekdanje Sovjetske zveze.

Stadion omogoča marsikaj, z njegovih tribun seže pogled tako na snežno bele planine kot tudi na bližnje Črno morje. Za potrebe tekem svetovnega prvenstva v nogometu bo kapaciteta stadiona še višja, saj naj bi sprejel več kot 45 tisoč gledalcev.

Nočejo, da bi propadel tako kot Ptičje gnezdo v Pekingu

Soči bo po koncu olimpijskih iger ostal v stiku z vrhunskim športom s pomočjo posameznih dogodkov. Kraljevale bodo dirke formule 1, nestrpno pa se že odštevajo leta do začetka svetovnega prvenstva v nogometu. Izgradnja stadiona je stala 567 milijonov evrov (779 milijonov ameriških dolarjev), kar je desetkrat več od prvotno začrtanih stroškov. Dražji je celo od olimpijskega stadiona v Pekingu.

Rusko javnost zdaj skrbi, da ne bi tudi Fišt podoživel usode znamenitega Ptičjega gnezda, ki po bleščeči podobi na olimpijskih igrah (2008) žalostno propada in je daleč od nekdanjega sijaja. Vzdrževanje objekta v Sočiju bo zahtevalo svoj finančni davek, tega se zavedajo vsi, najprej pa bo treba razjasniti, na kateri ravni se bo skrbelo za objekt. Na lokalni, regionalni ali državni? O tem se v Sočiju še odločajo.

Biser, izbrisan z ruskega nogometnega zemljevida

Kaj je torej s klubom, ki bi lahko stadion spravil v pogon in poskrbel, da več kot 40 tisoč sedežev na lepotcu ne bi nabiralo zgolj prahu? Žemčužina oziroma biser (v ruskem jeziku) je poimenovana po istoimenski uspešni ruski hotelski verigi. Je mladi klub, rojen pod nesrečno zvezdo. Ustanovljen je bil leta 1991.

Preden je bil razpuščen, je tekmece vedno pričakal na starejšem stadionu v Sočiju, poimenovanem po nekdanjem gruzinskem nogometnem velemojstru Slavi Metreveliju. To je manjši objekt, ki sprejme deset tisoč navijačev, leži pa v neposredni bližini Črnega morja.

Najlepše obdobje Žemčužine je bilo tisto ob koncu prejšnjega tisočletja. Od leta 1993 do 1999 je mladi klub nastopal v ruski premier ligi, najvišjem klubskem tekmovanju v največji državi na svetu. Resda se je Žemčužina vedno krčevito borila za obstanek, le enkrat pa končala višje od desetega mesta (na devetem). Klub je po izpadu iz najvišje lige finančno pogorel, leta 2004 ga je nasledil Soči 04, ki se je tri leta pozneje preimenoval v Žemčužino A, nato pa še v Žemčužino Soči.

Ambicije so bile visoke, leta 2010 se je prebila v rusko drugo ligo, ko pa je v sezoni 2011/12 osvojila 20. mesto in izpadla, se je dokončno poslovila z nogometnih igrišč. Finančne težave so bile prehude, Soči pa ostal brez tekem.