Urbas, ki se veseli Rusov, s kapetanom in M. Rodmanom, Kopi in Muršak skupaj

Vse bolj se približuje zgodovinski dan slovenske hokejske reprezentance, ki bo v četrtek ob 13.30 po slovenskem času prebila olimpijski led. Da bo slovenski krst na tekmovanju petih krogov še toliko bolj veličasten, je poskrbel razpored, ki je Sloveniji kot prvega tekmeca namenil prav gostitelje. "Rusov, Rusov se najbolj veselim. Gre za svetovno velesilo. Vsi se zavedamo, kako dobri so bili nekoč in kako dobri so še vedno. Že nestrpno čakam to tekmo," na vprašanje, katerega skupinskega nasprotnika najbolj nestrpno čaka, odgovarja Jan Urbas. Za Ruse bo bržkone zaigral tudi kapetan Pavel Dacjuk, ki je ponedeljkov trening spremljal ob ledeni ploskvi, v torek pa po treningu, na katerem je vadil ob Ilji Kovačulu in Aleksandru Radulovu, sedmi sili z nasmeškom dejal: "Kakšna poškodba? Pripravljen sem."

Verjamemo, da se visokorasli napadalec veseli tudi garde ameriških NHL-ovcev in da se bo na zadnji tekmi skupinskega dela razigral, podobno kot se je na zadnji tekmi skupinskega dela zadnjega svetovnega prvenstva, ko se mu je z dvema zadetkoma odprlo prav proti kopici NHL-ovcev iz Kanade.

Upam, da nam uspe več kot le točka

"Smo 'underdogi'," je bilo večkrat slišati iz slovenskega tabora, ki je v skupini Rusov, Američanov in Slovakov res palček, a Cerkničanove želje so več kot zgolj točka: "Seveda je naš cilj, da poskusimo eni od velesil vzeti točko. Mi bomo na vsaki tekmi od sebe dali sto odstotkov, šli bomo na vse in poskušali presenetiti vsako tekmo. Upam, da nam bo na koncu uspela več kot le točka, a na to bomo morali še malo počakati."

Čakanja bo kmalu konec, saj bodo treninge, na katerih se jim je kot zadnji pridružil Anže Kopitar, zamenjale tekme, na katerih bodo prvič uradno zaigrali v novih dresih. Urbas sicer nekoliko pogreša "mačko", sicer pa o novi opravi razmišlja takole: "Dresi so mi kar všeč. Moje mnenje sicer je, da je prav, da smo vsi enotni, je pa res, da je bil ris zaščitni znak te reprezentance, ampak ga na olimpijskih igrah tako in tako ne sme biti."

Kolonijo reprezentantov srečuje tudi v Nemčiji

Če so nekateri varovanci Matjaža Kopitarja v svojih ligah osamljeni jezdeci in je reprezentančna akcija za mnoge priložnost, da po dolgem času vidijo reprezentančne kolege, za Urbasa tega ne moremo trditi. Petindvajsetletnik, ki je zadnjih šest sezon preživel na Švedskem, pred letošnjim tekmovalnim obdobjem pa Skandinavijo zamenjal za München, je eden od sedmih reprezentantov, ki kariero nadaljujejo v Nemčiji, tako da so srečevanja kar pogosta.

"Vsekakor je lepo videti reprezentančne soigralce tudi na klubskih obračunih, se po njih malce podružiti in poklepetati, kaj se kaj dogaja v njihovih klubih in kaj v našem. Vsaka tekma je zgodba zase, ko pa igramo med seboj, je vseeno malce drugače," se srečanj s preostalimi risi dotakne Urbas, ki se pri "rdečih bikih" dobro znajde.

"Življenje je res povsem drugačno kot na Švedskem, tako kot klub. Vse stvari so se spremenile, a tu sem zadovoljen. Z Münchnom se borimo za neposredno uvrstitev v končnico, ki smo ji zelo blizu. Še nekaj tekem je do konca in upam, da se bo vse dobro izteklo," je nad novim klubskim domovanjem navdušen Urbas, ki je že spoznal temperamentno stran stratega Pierra Pagéja, še lani trenerja Luke Gračnarja: "On je res nekaj posebnega. Če pristop hokejistov in igra nista prava, zna zaropotati, ampak ga po eni strani razumem, saj mora vsak trener včasih povzdigniti glas, da se igralci zbudimo."

Upamo, da so naši reprezentanti dodobra zbujeni in da selektorju Kopitarju ne bo treba prevečkrat povzdigniti glasu, pač pa da bo lahko s svojimi fanti le užival v dosanjanih olimpijskih sanjah.