Tri tisoč kilometrov proč od Slovenije nazdravili z NZS

Je Nogometna zveza Slovenije (NZS) razširila lovke v južnokavkaško državo in začela sodelovati s stanovskimi kolegi, ki gostijo prve evropske igre? Najboljši slovenski nogometaši sploh še niso odigrali srečanja z izbrano vrsto Azerbajdžana, ki je ena redkih članic evropske nogometne družine, s katero se igralci s podobo Triglava še niso spoprijeli. Nekateri slovenski nogometaši so si v oddaljenem Azerbajdžanu resda že služili kruh, nekatere slovenske klube je semkaj ponesel žreb evropskih pokalov, to pa je počasi tudi vse. Slovenija in Azerbajdžan, relativno mladi državi, ki sta samostojni šele dve dobri desetletji, glede nogometa nimata velikih stičnih točk. Razen napisa NZS, ki pa je vendarle varljiv.

Mladi Azerbajdžanci so vzljubili pivo

Razlog, da lahko ob sprehodu po bakujskih ulicah naletiš na pogost napis NZS, je preprost. To je namreč ime domačega piva, enega izmed najbolj priljubljenih na tem delu sveta, kjer se v družbi obilnih naftnih nahajališč ob Kaspijskem morju srečujeta Evropa in Azija. Največ hektolitrov žlahtne in penaste hmeljne razvade na letu proda Xirdalan, ki si je slavo zagotovil že leta 2012, ko je postal uradni pokrovitelj glasbenega izbora Eurosong.

Med Azerbajdžanci se dober glas širi tudi o pivskih izdelkih pivovarne Novxani, potem pa se seznam vodilnih tukajšnjih piv že konča. V času Sovjetske zveze je bila tukajšnja industrija alkoholnih pijač naravnana na vino in domače žganje, po padcu ogromne države in samostojnosti Azerbajdžana pa so nastopili novi časi. Mladi prebivalci so se navzeli navade, ki jo je Evropa že vajena. Vzljubili so pivo, najraje pa ga častijo poleti, ko je najbolj vroče.

NZS je zelo poceni pivo. Če smo v prvih dneh pohajkovanj po Bakuju kot po nepisanem pravilu naleteli na oderuške gostinske lokale, kjer je bila cena za vrček piva nesramno draga, smo v sodelovanju z domačini hitro odkrili bolj prijazne obrate.

Živo srebro v Bakuju je ponorelo

NZS velja za zelo poceni pivo, pol litra točenega piva stane okrogel azerbajdžanski manat (AZT), kar predstavlja le okrog 80 centov. To pa je že cena, ki je zelo mikavna in dobrodošla. Okus je malce drugačen od drugih in izstopa, a se ga da uvrstiti v družino ležakov – lagerjev. Sto ljudi ima sto okusov, meni pa je bil všeč.

A podobno bi verjetno dejal za vsako osvežilno in primerno ohlajeno pivo, ki se znajde pred tabo v poletni sopari. V teh dneh je živo srebro v Bakuju ponorelo in čez dan trmasto sega nad številko 35. Da si lahko malce ohladiš dušo, resnično pomaga, ko si tri tisoč kilometrov proč od Slovenije nazdraviš z NZS.