Jaka Lopatič

Četrtek,
28. 4. 2016,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,60

1

Natisni članek

Natisni članek

Olimpijske igre Rio de Janeiro doping Rio 2016

Četrtek, 28. 4. 2016, 4.00

7 let, 1 mesec

Od olimpijske junakinje do zapora in finančnih težav

Jaka Lopatič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,60

1

Načelo pomembno je sodelovati, ne zmagati v sodobnem športu nima več prostora, saj je pri športnikih v ospredju gonja za vrhunskimi uvrstitvami. Osvojiti zlato medaljo na olimpijskih igrah je tako velik magnet, da gredo nekateri tudi čez mejo dovoljenega. Vse več grešnikov je razkrinkanih.

Dogodki, povezani z rusko atletiko, so lani dvignili ogromno prahu. Ruski atleti imajo namreč do nadaljnjega prepoved nastopanja na vseh mednarodnih tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami v Riu, saj je Mednarodna atletska organizacija IAAF Rusijo zaradi nepravilnosti pri nadzoru dopinga – prav tako sumi, da je šlo za načrtno prirejanje rezultatov testov – suspendirala.

 

A Rusi še zdaleč niso edini grešniki oziroma začetniki tovrstnih dejanj, saj prvi zametki uporabljanja nedovoljenih poživil segajo v leto 1904, ko so ZDA gostile tretje olimpijske igre sodobne dobe, takrat pa so tudi premierno podelili komplet odličij – zlato, srebrno in bronasto medaljo.

 

Med drugim je na maratonu pil konjak in osvojil zlato medaljo

 

Že na samem začetku so si športniki skušali pomagati z nedovoljenimi prijemi, da bi prišli do vrhunskega dosežka. Ameriški atlet Thomas Hicks je namreč postal zmagovalec maratona, na poti pa mu je trener pomagal z nedovoljenimi sredstvi, saj takrat še niso veljala protidopinška pravila. Med tekom je namreč prejel približno en miligram strihnina, ki v manjših dozah deluje kot spodbudilo, in celo nekaj alkoholnega dodatka v obliki konjaka. Po prihodu v cilj se je Hicks zgrudil, po navedbah virov pa bi lahko zaradi jemanja tega poživila tudi umrl.

 

Danski kolesar Knud Enemark Jensen je na OI leta 1960 padel, ker je bil pod vplivom amfetamina in je med vožnjo izgubil zavest. Nato je tragično preminil. | Foto: Danski kolesar Knud Enemark Jensen je na OI leta 1960 padel, ker je bil pod vplivom amfetamina in je med vožnjo izgubil zavest. Nato je tragično preminil.

 

O smrti zaradi dopinga pa moramo pobrskati v leto 1960. Danski kolesar Knud Enemark Jensen je v Rimu padel s kolesa, si razbil glavo in pozneje umrl. Obdukcija je pokazala, da je bil pod vplivom amfetamina, zaradi katerega je med kolesarjenjem tudi izgubil zavest.

 

Ker je vse več športnikov uporabljalo tovrstne prijeme za izboljšanje vzdržljivosti, je Mednarodni olimpijski komite (MOK) sprejel sklep, da z olimpijskimi igrami 1968 začne odločneje ukrepati proti grešnikom.

 

Prvi skesanec je na olimpijskih igrah v Mehiki (1968) postal švedski atlet Hans-Gunnar Liljenwall, ki je do bronastega odličja v modernem peteroboju prišel s pomočjo uživanja etanola.

 

Atletinje iz Vzhodne Nemčije so se jemale steroide, a jih na igrah niso razkrinkali

 

Plavalka iz Vzhodne Nemčije Kornelia Ender je presenetljivo premagala favoritinjo Američanko Shirley Babashoff, ki ji je že takrat očitala, da je na prepovedanih substancah. | Foto: Plavalka iz Vzhodne Nemčije Kornelia Ender je presenetljivo premagala favoritinjo Američanko Shirley Babashoff, ki ji je že takrat očitala, da je na prepovedanih substancah.

 

Najbolj sistematično pa so se med letoma 1970 in 1980 dopinga lotili v Vzhodni Nemčiji. Zlasti dekleta iz te države so jemale steroide in druga poživila, ki so jih dobila od trenerjev, medtem ko starši za tovrstne aktivnosti sploh niso vedeli. Zanimivo je, da ni nobena padla na testiranjih.

 

Na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu je ameriška plavalka Shirley Babashoff veljala za absolutno favoritinjo za osvojitev zlatih medalj, na koncu pa pristala pri treh srebrnih. Premoč je morala priznati tekmovalkama iz Vzhodne Nemčije Kornelii Ender in Petri Thümer, prav tako pa je izgubila proti vzhodnonemški štafeti. Čeprav so mnogi vedeli, da se pri junakinjah iger nekaj dogaja, jih na dopingu niso dobili. Že podatek, da so bero medalj iz leta 1972, ko so osvojili štiri srebrne in eno bronasto medaljo, štiri leta pozneje dodobra obogatili, osvojili so namreč deset od skupno dvanajstih mogočih zlatih odličij, šest srebrnih in eno bronasto, pove veliko.

 

Šele po padcu berlinskega zidu leta 1989 so v javnost prišli dokumenti, ki so jasno kazali na to, da so bili vzhodnonemški športniki pod vplivov nedovoljenih poživil.

 

Johnson ostal brez svetovnega rekorda na sto metrov in zlate medalje. Kar šest finalistov je bilo pozneje v karieri povezanih z dopingom.

 

Medijsko zelo opevani dopinški škandal sega v leto 1988. Kanadski šprinter Ben Johnson je namreč v kraljevi disciplini na sto metrov premagal večnega tekmeca Američana Carla Lewisa. In to s časom 9,79, trenutni rekord je v lasti Jamajčana Usaina Bolta (9,58). Mnogi so mnenja, da je Lewis zakuhal vojno z dopingom, potem ko v šprintu ni bil več najboljši. V javnosti je že leto prej začel govoriti, da nekateri uživajo poživila, medtem ko je takrat Johnson odgovoril: "Ko je Carl Lewis zmagoval povsod, nikdar nisem rekel besede čez njega. In ko bo prišel nekdo in me prehitel, se ne bom pritoževal."

 

Ben Johnson je v Seulu na sto metrov tekel s časom 9,79 in osvojil zlato medaljo, a so mu jo nato zaradi dopinga  vzeli. | Foto: Ben Johnson je v Seulu na sto metrov tekel s časom 9,79 in osvojil zlato medaljo, a so mu jo nato zaradi dopinga vzeli.

 

A ker so pri Johnsonu v vzorcu urina našli sledi stanzonola (anabolični steroid), je zlata medalja pripadla Lewisu, ki pa ga, zanimivo, niso diskvalificirali, čeprav je po besedah Britanca Linforda Christija – osvojil je srebrno medaljo – dvakrat ali trikrat prestopil polje, v katerem bi moral teči. Zanimivo je tudi to, da je bilo v nadaljnjih karierah kar šest od osmih finalistov pozitivnih na testiranjih.

 

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je olimpijski komite dopingu še konkretneje postavil po robu, rezultat vsega tega pa je bila leta 1999 ustanovitev svetovne protidopinške agencije WADA.

 

Kolesar Lance Armstrong in atletinja Marion Jones čez leta priznala, da sta grešila

 

Že leta 2000 na poletnih in dve leti pozneje na zimskih olimpijskih igrah je tovrstna poteza prinesla pozitiven rezultat. Številni osvajalci medalj v dvigovanju uteži in teku na smučeh so bili diskvalificirani, ker so imeli v sebi prepovedana sredstva.

 

Najbolj znana grešnika z olimpijskih iger leta 2000 v Sidneyju v Avstraliji pa sta ameriški kolesar Lance Armstrong in njegova rojakinja Marion Jones. Prvemu so bronasto medaljo s kronometra vzeli šele pred leti, ko se je pokesal pred vso svetovno javnostjo, ki je izvedela, da je za njim stal najbolj sofisticiran dopinški program. Zato pa je Jonsova izgubila kar tri zlate medalje (100 m, 200 m, štafeta 4 x 400 m) in dve bronasti odličji (skok v daljino in štafeta 4 x 100 m), potem ko je kot prva ženska osvojila pet medalj na posameznih olimpijskih igrah.

 

Ameriška atletinja Marion Jones je izgubila kar pet medalj z OI v Sydneyju, od tega tri zlate. Zaradi laganja pod prisego je morala celo za pol leta v zapor, prav tako pa so njeni milijoni izpuhteli v zrak. | Foto: Ameriška atletinja Marion Jones je izgubila kar pet medalj z OI v Sydneyju, od tega tri zlate. Zaradi laganja pod prisego je morala celo za pol leta v zapor, prav tako pa so njeni milijoni izpuhteli v zrak.

 

Tudi njej so vse medalje vzeli šele po sedmih letih, ko je priznala, da je prestopila stran in si pomagala z jemanjem steroidov, ter poudarila, da je to potekalo že pred olimpijskimi igrami v Sydneyju. Odvzeli so ji vse medalje, ker je lagala pod prisego, pa je morala celo za šest mesecev v zapor.

 

Povrhu vsega se je znašla še v finančnih težav, pa čeprav je imela večmilijonske pogodbe. Leta 2006 ji je banka zasegla dvorec, vreden 2,5 milijona dolarjev (trenutnih 2,2 milijona evrov), prodati je morala tudi materino hišo, dve posesti …

 

Zaradi konja ob zlato odličje

Delo Wade je bilo učinkovito tudi na zadnjih treh olimpijskih igrah. V Atenah 2004 je bilo kaznovanih 37 športnikov oziroma športnic, od tega so kar osmim športnikom odvzeli zlato medaljo. Najbolj nenavaden primer je bil v konjeništvu. Irec Cian O'Connor je v preskakovanju ovir osvojil zlato medaljo, a jo je moral vrniti, in to zato, ker je bil njegov konj Waterford Crystal pozitiven na testu dopinga. Ni bil pa edini konj, ki je takrat padel na testu. Prepovedane substance so našli tudi pri konju z imenom Goldfever, na katerem je jahal Nemec Ludger Beerbaum. Nemci so takrat na ekipni tekmi osvojili zlato medaljo, ki so jo morali vrniti, z izjemo Beerbauma pa v zameno prejeli bronasto.

 

Irec Cian O'Connor je bil na OI v Atenah 2004 zaradi dopingiranega konja ob zlato medaljo. | Foto: Irec Cian O'Connor je bil na OI v Atenah 2004 zaradi dopingiranega konja ob zlato medaljo.

 

Štiri leta pozneje so v Pekingu, kjer je veljalo načelo ničelne tolerance za doping, kaznovali 21 športnikov, od tega jih je sedem osvojilo medaljo.

 

Največ pa jih je na testih padlo pred štirimi leti v Londonu. Kar 39 se jih je znašlo na črni listi, a so morali pri MOK le pri petih športih na novo razporediti medalje. Od zlata sta se na primer poslovili Turkinja Asli Cakir-Alptekin, ki je zmagala na 1.500 metrov, in beloruska metalka krogle Nadžeja Ostapčuk.

 

Naslednje olimpijske igre bodo čez dobre tri mesece, WADA pa je odločna, da bo tudi v Riu stopila na prste tistim, ki so se odločili, da bodo grešili in skušali na ta način doseči vrhunske uvrstitve. Bomo videli, kakšna bo bera grešnikov letos …

 

Kaznovani na posameznih olimpijskih igrah

 

1968 – Ciudad de Mexico (Meh)

Ime Država Šport Medalja
Hans-Gunnar Liljenwall Švedska moderni peteroboj bronasta (ekipna)

 

1972 – München (Nem)

Ime Država Šport Medalja
Bakaava Buidaa Mongolija judo srebrna (63 kg)
Miguel Coll Portoriko košarka  
Rick DeMont ZDA plavanje zlata (400 m prosto – ekipna)
Aad van den Hoek Nizozemska kolesarstvo bronasta (100 km – ekipna)
Jaime Huelamo Španija kolesarstvo bronasta (cestna dirka)
Walter Legel Avstrija dvigovanje uteži  
Mohammad Reza Nasehi Iran dvigovanje uteži  

 

1976 – Montreal (Kan)

Ime Država Šport Medalja
Blagio Blagoev Bolgarija dvigovanje uteži srebrna (82,5 kg)
Mark Cameron ZDA dvigovanje uteži  
Paul Cerutti Monako strelstvo  
Dragomir Ciorosian Romunija dvigovanje uteži  
Philippe Grippaldi ZDA dvigovanje uteži  
Zbigniew Kaczmarek Poljska dvigovanje uteži zlata (67,5 kg)
Valentin Khristov Bolgarija dvigovanje uteži zlata (110 kg)
Lorne Liebel Kanada jadranje  
Arne Norrback Švedska dvigovanje uteži  
Peter Pavlasek Češkoslovaška dvigovanje uteži  
Danuta Rosani Poljska atletika  

 

 

1980 – Moskva (Rus)

Čeprav niso ujeli nobenega športnika, so se pojavljale govorice, da so ti začeli jemati testosteron in druga poživila, ki jih na dopinških testih niso zaznali.

 

1984 – Los Angeles (ZDA)

Ime Država Šport Medalja
Serafim Grammatikopoulos Grčija dvigovanje uteži  
Vesteinn Hafsteinsson Islandija atletika  
Thomas Johansson Šveska rokoborba srebrna (supertežka)
Stefan Laggner Avstrija dvigovanje uteži  
Göran Petterson Švedska dvigovanje uteži  
Eiji Shimomura Japonska odbojka  
Mikiyasu Tanaka Japonska odbojka  
Ahmed Tarbi Alžirija dvigovanje uteži  
Mahmud Tarha Libanon dvigovanje uteži  
Giamaolo Urlando Italija atletika  
Martti Vianio Finska atletika srebrna (10.000 m)
Anna Verouli Grčija atlet  

 

1988 – Seul (Kor)

Ime Država Šport Medalja
Alidad Afganistan rokoborba  
Kerrith Brown Velika Britanija judo  
Kalman Csengeri Madžarska dvigovanje uteži  
Mitko Grablev Bolgarija dvigovanje uteži zlata (56 kg)
Angeli Guenchev Bolgarija dvigovanje uteži zlata (67,5 kg)
Ben Johndon Kanada atletika zlata (100 m)
Fernando Mariaca Španija dvigovanje uteži  
Jorge Quesada Španija moderni peteroboj  
Andor Szanyi Madžarska dvigovanje uteži srebrna (100 kg)
Alexander Watson Avstralija moderni peteroboj  

 

1992 – Barcelona (Španija)

Ime Država Šport Medalja
Madina Biktagirova nastopala pod olimpijsko zastavo atletika  
Wu Dan Kitajska odbojka  
Bonnie Dasse ZDA atletika  
Jud Logan ZDA atletika  
Nijole Medvedeva Litva atletika  

 

1996 – Atlanta (ZDA)

Ime Država Šport Medalja
Antonella Bevilacqua Italija atletika  
Dean Capobianco Avstralija atletika  
Sandra Farmer-Patrick ZDA atletika  
Daniel Plaza Španija atletika  
Iva Prandževa Bolgarija atletika  
Mary Slaney ZDA atletika  
Natalija Šehodanova Rusija atletika  

 

2000 – Sydney (Avs)

Ime Država Šport Medalja
Fritz Aanes Norveška rokoborba  
Lance Armstrong ZDA kolesarstvo bronasta (kronometer)
Ashot Danielyan Armenija dvigovanje uteži bronasta (+105 kg)
Izabela Dragneva Bolgarija dvigovanje uteži zlata (48 kg)
Stian Grimseth  Norveška dvigovanje uteži  
Ivan Ivanov Bolgarija dvigovanje uteži srebrna (56 kg)
Marion Jones ZDA atletika zlata (100 m)
      zlata (200 m)
      zlata (4 x 400 m, štafeta)
      bronasta (skok v daljino)
      bronasta (4x100 m, štafeta)
Alexander Leipold Nemčija rokoborba zlata (76 kg)
Sevdalin Minčev Bolgarija dvigovanje uteži bronasta (62 kg)
Antonio Pettigrew ZDA atletika zlata (4 x 400, štafeta)
Svetlana Pospelova Rusija atletika  
Oyuunbilegiin Pürevbaatar Mongolija rokoborba  
Andreea Raducan  Romunija ritmična gimnastika zlata
Andris Reinholds Latvija veslanje  
Jerome Young ZDA atletika zlata (4 x 400, štafeta)

 

2004 – Atene (Grč)

Ime Država Šport Medalja
Wafa Ammouri Maroko dvigovanje uteži  
Adrian Annus Madžarska atletika zlata (met kladiva)
Ludger Beerbaum Nemčija konjeništvo zlata (ekipna tekma)
Jurij Bilonog Ukrajina Atletika zlata (met krogle)
Žana Block Ukrajina atletika  
Andrew Brack Grčija bejzbol  
Viktor Chislean Moldavija dvigovanje uteži  
Crystal Cox ZDA atletika zlata (4 x 400 m, štafeta)
Robert Fazekas Madžarska atletika zlata (met diska)
Mabel Fonseca Portoriko rokoborba  
Anton Galkin Rusija atletika  
Ferenc Gyurkovics Madžarska dvigovanje uteži srebrna (105 kg)
Tyler Hamilton ZDA kolesarstvo zlata (kronometer)
Marion Jones ZDA atletika  
Zoltan Kecskes Madžarska dvigovanje uteži  
Konstantinos Kenteris Grčija atletika  
Albina Homic Rusija dvigovanje uteži  
Aye Khine Nan Mjanmar dvigovanje uteži  
Irina Koržanenko Rusija atletika zlata (met krogle)
Zoltan Kovacs Madžarska dvigovanje uteži  
Svetlana Kriveljova Rusija atletika bronasta (met krogle)
Pratima Kumari Na Indija dvigovanje uteži  
Aleksej Lesničij Belorusija atletika  
David Munyasia Kenija boks  
Derek Nicholson Grčija bejzbol  
Cian O'Connor Irska konjeništvo zlata (posamično)
Olena Olefirenko Ukrajina veslanje bronasta (četverec)
Oleg Perepečenov Rusija dvigovanje uteži bronasta (62 kg)
Duane Ross ZDA atletika  
Leonidas Sampanis Grčija dvigovanje uteži bronasta (62 kg)
Thinbaijam Sanamcha Chanu Indija dvigovanje uteži  
Mital Šaripov Kirgizistan dvigovanje uteži  
Olga Šukina Uzbekistan atletika  
Sule Sahbaz Turčija dvigovanje uteži  
Ekaterini Thanou Grčija atletika  
Ivan Tsikhan Belorusija atletika srebrna (met kladiva)
Irina Jačenko Belorusija atletika bronasta (met diska)

 

2008 – Peking (Kit)

Ime Država Šport Medalja
Christian Ahlmann Nemčija konjeništvo  
Bernardo Alves Brazilija konjeništvo  
Ljudmila Blonska Ukrajina atletika srebrna (sedmeroboj)
Fani Halkia Grčija atletika  
Tony Andre Hansen Norveška konjeništvo bronasta (ekipna)
Alissa Kallinikou Ciper atletika  
Kim Jong-Su Severna Koreja strelstvo bronasta (10 m zračna pištola)
      srebrna (50 m pištola)
Courtney King ZDA konjeništvo  
Denis Lynch Irska konjeništvo  
Andrej Mhnevič Belorusija atletika bronasta (met krogle)
Maria Isabel Moreno  Španija kolesarstvo  
Tezdzhan Naimova Bolgarija atletika  
Vanja Perišić Hrvaška atletika  
Rashid Ramzi Bahrajn atletika zlata (1500 m)
Igor Razoronov Ukrajina dvigovanje uteži  
Davide Rebellin Italija kolesarstvo srebrna (cestna dirka)
Stefan Schumacher Nemčija kolesarstvo  
Adam Seroczynski Poljska kajak/kanu  
Do Thi Ngan Thuong Vietnam gimnastika  
Athanasia Tsoumeleka Grčija    

 

2012 – London (VBr)

Ime Država Šport Medalja
Hussain Al-Hamdah Savdska Arabija atletika  
Ghfran Almouhamad Sirija atletika  
Jelena Aržakova Rusija atletika  
Viktorija Baranova Rusija kolesarstvo  
Olga Beresnjeva Ukrajina plavanje  
Asli Cakir-Alptekin Turčija atletika zlata (1500 m)
Kissya Cataldo Brazilija veslanje  
Nicholas Delpopolo ZDA Judo  
Hamza Driouch Katar atletika  
Luiza Galiulina Uzbekistan gimnastika  
Tyson Gay ZDA atletika  
Jelizaveta Grečišnikova Rusija atletika  
Semoy Hackett Trinidad in Tobago atletika  
Hassan Hirt Francija atletika  
Natalija Kareiva Belorusija atletika  
Jekaterina Kosteskaja Rusija atletika  
Amine Laalou Maroko atletika  
Marina Margieva Moldavija atletika  
Zalina Marghieva Moldavija atletika  
Karin Melis Mey Turčija atletika  
Anrej Mihnevič Belorusija atletika  
Nadžeja Ostapčuk Belorusija atletika zlata (met krogle)
Diego Palomeque Kolumbija atletika  
Darja Piščalnikova Rusija atletika srebrna (met diska)
Hysen Pulaku Albanija dvigovanje uteži  
Pinar Saka Turčija atletika  
Alex Schwarzer Italija atletika  
Mohammed Shaween Savdska Arabija atletika  
Anželika Ševčenko Ukrajina atletika  
Lilija Šobuhova Rusija atletika  
Svitlana Schmidt Ukrajina atletika  
Soslan Tigiev Uzbekistan rokoborba bronasta (74 kg)
Moška štafeta (Tyson Gay) ZDA atletika srebrna
Binnaz Uslu Turčija atletika  
Wang Jiali Kitajska atletika  
Tameka Williams Sveti Krištof in Nevis atletika  
Nevin Yanit Turčija atletika  
Igor Jerohin Rusija atletika  
Ljudmila Josipenko Ukrajina atletika