Petek, 3. 9. 2021, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
Najmlajši član slovenske ekipe v Tokiu: "Moj trud je poplačan" #video
Mladi paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek, ki je s svojim napredkom opozoril nase in si "priplaval" bipartitno povabilo za nastop na paraolimpijskih igrah v Tokiu, je v svojem prvem nastopu v sredo (1. 9.) tekmoval na 50 metrov delfin v kategoriji S6. V predtekmovanju je s časom 37,47 sekunde končal na osmem mestu v svoji skupini, skupno pa je bil na koncu 16, kar je za mladega plavalca dober uspeh. V petek (3. 9.) ga čaka še preizkušnja na 100 metrov hrbtno.
"Čeprav nisem izboljšal svojega najboljšega časa, mi je bilo v čast sploh nastopiti na takšni tekmi in sem zadovoljen," je po prvem nastopu na igrah v Tokiu dejal Žnidaršič Svenšek.
17-letni Tim Žnidaršič Svenšek iz Starega trga pri Ložu se je rodil z anomalijo rok, s kakršno se rodi le peščica ljudi na svetu. Po zaslugi Rhee Silvie Smith, Američanke z enako diagnozo, prizadevanjih staršev in lastne odločnosti danes živi povsem normalno življenje. S plavanjem se ukvarja že 4 leta. Je dijak Srednje šole tehniških strok Šiška in član Športnega društva Riba. Med tednom z očetom živi v najemniškem stanovanju v Ljubljani, zato da lahko redno trenira in obiskuje srednjo šolo, konce tedne preživlja doma z družino. Pred tem so ga starši trikrat tedensko vozili na treninge v Ljubljano, kar je bilo zelo zamudno in finančno naporno. Na zadnjih evropskih paraigrah mladih na Finskem leta 2019 je osvojil zlato odličje.
Oglejte si video:
Dolgoletna želja uresničena
"Zelo dolgo nisem verjel, da se mi je to resnično zgodilo, ker je bila to že zelo dolgo moja največja želja. Moj trud je tako poplačan," se danes spominja trenutka, ko je izvedel, da bo odpotoval na Japonsko.
Ste najmlajši tekmovalec v slovenski ekipi parašportnikov na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Kakšni so bili vaši cilji?
Najprej sem si želel samo varno priti tja. Želim si pa izboljšati osebne rekorde in dokazati, da Slovenci nismo majhna država, ampak smo močni. (pogovor je potekal preden je odpotoval)
Ljubezen, ki kar ne pojenja
Nastopate v disciplinah 50 metrov delfin in 100 metrov hrbtno. Katera disciplina vam bolj ustreza?
Moja najboljša disciplina je 100 metrov hrbtno, zadnje čase se pa zelo spogledujem s 50 metrov delfin, saj imam tam kar dobre rezultate.
Ste tudi dvakratni državni prvak v svoji paraplavalni kategoriji, in sicer na 50 metrov delfin in 100 metrov hrbtno. Kako se počutite v vodi?
Že od samega začetka zelo rad plavam. Trenerka mi je povedala, da sem se na začetku zelo rad potapljal, na podlagi tega se je razvila ljubezen do plavanja in vsega, kar je povezano s tem. Do zdaj ta ljubezen ni izginila.
Začeli ste pri dvanajstih letih. Kaj vas je pripeljalo v plavanje?
Z dvanajstimi leti sem se udeležil dogodka na centru URI Soča, kjer sem spoznal paraolimpijce, pozneje je trenerka Jana Čander navezala stik z mojim očetom in mu predlagala, ali bi se udeležil prvega plavalnega treninga. Dogovorili smo se, da bom lahko prihajal na treninge v Ljubljano, če bom redno treniral. Tako se je vse začelo.
"Če se sam ne bom potrudil, se namesto mene ne bo nihče drug"
Zaradi posebnosti svojih rok morate verjetno bolj krepiti mišice trupa in nog. Imate sedem mokrih in en suhi trening tedensko. Kako naporni so ti treningi?
Pred Tokiem sem treniral še več. Dodali smo en vodni trening in dve masaži. Vodni treningi so dokaj naporni, saj kar močno obremenjujem trebušne mišice in mišice nog. Velikokrat se počutim, kot da ne bom zmogel, ampak se vedno maksimalno potrudim, saj vem, da če se sam ne bom, se namesto mene ne bo nihče drug. Dva tedna pred odhodom v Tokio sta bila zelo naporna, saj je bilo treba preiti v "tapering", to se pravi, da se razdalja na treningu zmanjša, poveča pa se intenzivnost. Tako lahko dosežem večjo hitrost in izboljšam tehniko.
Včasih je težko oditi na trening, a se splača
Kako opravite s trenutki, ko začutite, da vam primanjkuje motivacije? Gotovo se je včasih težko prisiliti, da se odpravite v bazen in na trening?
Tim je najmlajši član sedemčlanske reprezentance na letošnjih paraolimpijskih igrah. Zanj je to odlična izkušnja, saj je spoznal, kako potekajo tekmovanja na najvišji ravni.
Na najbolj črn dan, ko res nimam motivacije, se vseeno odpravim na trening, saj vem, da prej, ko se lotim, prej bom opravil. Vem, da bom nekaj naredil za svoje telo, tudi če se mi ne da.
Kako šport na splošno vpliva na vaše življenje? Kaj se je spremenilo, ko ste redno začeli trenirati?
Plavanje je pripomoglo k izboljšanju zdravstvenega stanja, saj se mi je na hrbtu začela delati grba, s plavanjem pa sem jo odpravil. Poleg tega plavanje športnikom pomaga tudi na psihični ravni in na drugih področjih v življenju.
Kako težko je bilo med korono kombinirati šolo in tako naporen šport, kot je plavanje?
Bilo je zelo težko, saj so se treningi in predavanja prekrivali. Plavanje smo imeli med korono ravno v jutranjih urah, tako da nisem mogel spremljati jutranjega dela šole. Večino časa sem manjkal. Vse smo nadoknadili pozneje, tako da nisem izostajal ne pri šolskih obveznostih ne pri treningih.
Vsi potrebujemo tudi družabno življenje
Timovo ekipo sestavljajo trenerka Jana Čander, pomočnik trenerja Emil Tahirovič, trenerka za suho vadbo Kristina Žagar in maser.
Kaj poleg plavanja radi počnete v prostem času?
S prijatelji rad igram igrice, košarko, veliko časa pa preživim tudi z družino. Pred Tokiem pa sem prosti čas namenjal večinoma počitku in prijateljem, saj vsi potrebujejo neko družabno življenje.
Zakaj je dobro, da se mladi s telesnimi oviranostmi ukvarjajo s športom?
Svetujem jim, da naj se ukvarjajo s športom, ne glede na to, ali se jim da ali ne, ker na vsak način bodo dosegli nek pozitiven učinek. Meni je šport pomagal pri zdravju, samozavesti, in zato sem takšen, kot sem. Zato mi je uspelo.
Nadaljujte misel Nič mi ne manjka, razen …
… razen nov osebni rekord.
