Valter Birsa: nepričakovano klavrno leto

V letu 2010 je Valter Birsa doživljal zvezdne trenutke in prišel do tistega, kar večini nogometašev ne uspe. Igral je na svetovnem prvenstvu in v ligi prvakov, v obeh tekmovanjih se je vpisal tudi med strelce. Zasedel je celo visoko tretje mesto v izboru za slovenskega športnika leta, kar pri nogometaših ni ravno pogost pojav. Zdelo se je, da bo v letu 2011 storil še korak dlje, a zgodilo se je ravno obratno. V drugi polovici minule sezone je že vedel, da bo od letošnjega poletja naprej igral za Genoo. V dresu Auxerrja je v prvi francoski ligi zbral 16 prvenstvenih nastopov in zabil en gol ter svojemu nekdanjemu klubu pripomogel v boju za obstanek med francosko elito. Ob koncu je Auxerre, ki je bil kar nekaj časa v prvenstvu na mestih, ki niso zagotavljala miren konec sezone, zasedel spodobno deveto mesto.

Po koncu sezone je kot prost igralec brez odškodnine odšel v Genoo, pri kateri so ga sprejeli z navdušenjem in 25-letnemu vezistu nadeli tudi številko 10, ki je v nogometu najbolj prestižna. V klub sta ga pripeljala predsednik Enzo Preziosi in trener Davide Ballardini. A slednji je poleti zapustil Genoo, na klop katere je sedel Alberto Malesani. Ta Birse očitno ne ceni najbolj. Primorski nogometaš namreč ni igral skorajda nič. Res je, da je v zadnjem času poškodovan, nekaj pa je na neigranje vpival tudi rdeči karton, ki ga je prejel že ob prvem prvenstvenem nastopu v dresu Genoe, a jasno je, da je njegov status veliko slabši, kot je pričakoval.

V prvenstvu je igral le dvakrat, od tega enkrat od prve minute, dva nastopa pa je zbral tudi v pokalnem tekmovanju – prav tako le enkrat od prve minute –, in se pri zmagi nad Barijem s 3:2 tudi vpisal med strelce. Pogodbeno je z Genoo sicer vezan do konca junija leta 2014, a če se njegov status ne bo spremenil, bo Genovo zagotovo zapustil veliko prej. Morda že letos pozimi, saj zanimanja zanj kljub vsemu ne manjka. Genoa je trenutno v italijanskem prvenstvu sicer v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice, v pokalu pa je še v igri za lovoriko. V osmini finala se bo januarja pomerila z branilcem naslova, milanskim Interjem.

Tudi v reprezentanci v iztekajočem se letu ni pokazal veliko. Če je bil v letu 2010 med najboljšimi reprezentanti in smo pričakovali, da se bo letos še dodatno uveljavil ter postal eden ključnih mož izbrane vrste, smo se ušteli.

Njegova kakovost – predvsem predložki in podaje -, ni sporna, a v zadnjih reprezentančnih tekmah jo je kazal premalokrat. V letu 2011 je v reprezentanci igral sedemkrat, od tega petkrat od prve minute. A če njegova forma ne bo šla navzgor, bo počasi izgubil bitko s preostalimi nogometaši, ki se z njim borijo za mesto v postavi Slovenije. Teh ni malo (Josip Iličić, Dare Vršič, Andraž Kirm, Zlatan Ljubijankić …). Da je tako, kažeta tudi zadnji dve reprezentančni tekmi, na katerih je tekmo začel na klopi. Tako je bilo tudi ob debiju novega selektorja Slaviše Stojanovića proti ZDA v Stožicah. Kako bo v prihodnosti? Seveda verjamemo, da bo Birsa kmalu spet tisti pravi in bo nenehna nevarnost za nasprotnikova vrata. Streli in podaje z njegovo smrtonosno levico, s kakršno se v reprezentanci težko pohvali še kdo, so za Slovenijo v boju za dobre rezultate še kako pomembni.