Slovenci ostali brez glavne nagrade, a si prislužili aplavz

Tekma leta v razprodanem Ljudskem vrtu je upravičila svoj naziv. Katančeva četa se je potegovala za nastop na velikem tekmovanju, navijači pa so v čudež verjeli kljub neugodnemu porazu v Lvovu (0:2). Čutila sta se moč in energija. Še pol ure pred začetkom je bil štadion pod Kalvarijo skoraj prazen, če odštejemo okrog 700 razigranih ukrajinskih navijačev, nato pa se je do začetka tekme napolnil skoraj do zadnjega kotička. Vstopilo je 12 tisoč glasnih domačih navijačev, polnih optimizma.

Beseda zmoremo je zaokrožila po tribunah, nato je sledila skupinska poskočnica: "Kdor ne skače ni Sloven'c, hej, hej, hej." To je bil Ljudski vrt, kot ga pomnimo z največjih reprezentančnih uspehov. Težko osvojljiva trdnjava. Odmevali so vzkliki "Ni predaje," po izvedbah obeh himn in minuti molka za žrtve terorističnih napadov v Parizu, pa se je začelo. Točno ob 20.45.

Kapetana hitro porumenela

Po prvi tekmi so slovenski reprezentanti priznavali, da niso pokazali dovolj borbenosti in hrabrosti. Tokrat je bila druga pesem. S kakšnim žarom so vstopili na igrišče, so nakazale že prve sekunde. Takoj je sledil malce močnejši prekršek gostiteljev. Za opozorilo. Turek Cuneyt Cakir ni imel milosti, ampak takoj pokazal rumeni karton kapetanu Boštjanu Cesarju. V prvi minuti.

Ko se je Jevgen Konopljanka le tri minute pozneje nešportno odzval proti Mišu Brečku, ki ga je kril, in je zavrela kri med igralci, je rumeno kazen prejel tudi ukrajinski kapetan. Tako sta oba kapetana pokazala soigralcem, da se ne igra navadna tekma.

Kapetan Cesar za sanjski začetek

Razgreto ozračje in bučno občinstvo sta hitro prerasla v velika slovenska aduta. Kmalu je sledila prva eksplozija navdušenja in prvi zadetek! Valter Birsa je z levico poslal predložek v kazenski prostor, Bezjak je udaril z glavo, vratar Andrij Pjatov s težavo odbil žogo, a le do Milivoja Novakovića. Njegov strel so blokirali, a se je žoga odbila do kapetana Cesarja, ki jo je z neposredne bližine z glavo zabil v mrežo. Slovenija je povedla z 1:0!

Slovenski rekorder po številu nastopov je odnesel žogo na sredino, selektor Katanec je zadovoljno stisnil pest, občinstvo pa je bilo na nogah. Nora energija Ljudskega vrta se je le še stopnjevala, Ukrajinci pa so obmolknili.

Handanović vedno na mestu

Gostje so poskušali s streli od daleč, a so bile žoge lahek plen za zbranega Samirja Handanovića. Nevarno je bilo, ko je prodorni Andrij Jarmolenko v 19. minuti pred vrati čakal na predložek, a bil na srečo gostiteljev nespreten in zgrešil žogo. Borbena igra se je nadaljevala, Slovenija pa je igro kombinatorno gradila v zvezni vrsti, kjer se je prodiralo veliko lažje kot v Lvovu. Izjemno je bil razpoložen Kevin Kampl, na desni strani se je pogosto v napade vključeval Mišo Brečko.

Ukrajincev zadetek ni šokiral. Bili so nevarni, a niti približno tako očitno kot v Lvovu. Če so že prišli blizu slovenskih vrat, je Handanović reševal vse. Slovenski nogometaši so Konopljanko ustavljali tako ali drugače, zaradi prekrškov so padali dodatni rumeni kartoni. Pečnik je v 42. minuti nastreljal Pjatova, ki je slabo reagiral.

Slovenci so v izdihljajih prvega dela pritisnili na plin, spletli obroč okrog gostujočih vrat, a drugega gola niso dočakali. Vseeno je bilo občinstvo navdušeno. Ko je sodnik odpiskal konec prvega polčasa, je zagrmel velik aplavz, največji na tekmi, odmevalo je Slo-ve-ni-ja, navijači so videli na delu borbeno in všečno Slovenijo.

Konopljanka izzval Handanovića, sodnik jezil občinstvo

Selektorja med polčasom nista menjala. Spremenila se ni niti energija na štadionu. Ko so Katančevi bojevniki vstopili na igrišče, jih je pričakala gromozanska podpora, ravno takšna, ki jih je pospremila v slačilnico. Prvo priložnost v drugem polčasu so si priigrali gostje. Konopljanka se je po hitrem protinapadu Ukrajine mojstrsko otresel Branka Ilića, meril v levi spodnji kot slovenskih vrat, a je bil ponovno na mestu Handanović, ki se je izkazal z izjemnim posredovanjem.

Slovenija še ni želela napasti z vsemi razpoložljivimi silami. Bitka je še naprej potekala med kazenskima prostoroma, sodnik pa je razjezil občinstvo z nekaterimi dvomljivimi odločitvami, ko je nekaj prekrškov oziroma žog dosodil v korist Ukrajine. Gostje so v drugem delu bolje pokrivali Slovenijo. Besede selektorja Fomenka so ob polčasu zalegle, tako da so si gostitelji prostor pridobivali težje kot v prvem polčasu.

Cesar namučil Pjatova, skupina neodgovornih navijačev jezila prisotne

Sledilo je nekaj kriznih minut, ko so prevladovali Ukrajinci, na vratih Slovenije pa je še naprej blestel 31-letni Ljubljančan. Katanec se je za prvo menjavo odločil v 67. minuti. Namesto izčrpanega Pečnika je vstopil skrajno motivirani Iličić, minuto pozneje je Bezjaka nadomestil Zlatan Ljubijankić. Ukrajina je še naprej napadala, nekaj strelov je nevarno švignilo blizu vrat, preostale grožnje pa je ukrotil vedno odlično postavljeni Sarma.

Odmevalo je "Ni predaje" in "Dajte gol". Birsa je v 73. minuti izvajal kot in idealno zaposlil Cesarja, ki je z glavo meril v bližji kot, a je Pjatov preprečil zadetek. Zadišalo je po povišanju vodstva, kapetan je pozval gledalce k še glasnejšemu navijanju.

Slovenija je dobila veter v jadra in si priborila še en strel iz kota, v igro je namesto Birse vstopil še Dejan Lazarević, potem pa je sledilo nerazumljivo. Slovenski navijači so z južne tribune z baklami zasuli ukrajinski kazenski prostor. Nepotrebno in neumno dejanje so obsodili vsi, na čelu z igralci in selektorjem Katancem.

Najprej zavlačevali, po izključitvi Brečka pa še izenačili

Minute so hitro tekle, zdaj je prekinitve izvajal Iličić, Ukrajinci pa so zavlačevali na vse pretege in hlinili poškodbe, kar je opazil sodnik in dvoboj podaljšal za pet minut.

Gostje so nadaljevali zavlačevanje, nato pa je živce izgubil sprovocirani Brečko, grdo pokosil Konopljanko in moral predčasno z igrišča. Slovenija je z zadnjimi atomi moči lovila morebitno izenačenje skupnega rezultata na 2:2.

Za podaljške je potrebovala še en gol, a ga ni dočakala. Ko je Kamplu v zadnjih sekundah spodrsnilo, so se proti slovenskim vratom zapodili trije Ukrajinci in nato z lahkoto matirali nemočnega Handanovića. Jarmolenko, strelec prvega gola v Lvovu, je postal veliki rumeno-modri junak, saj je izenačil na 1:1 in potrdil napredovanje Ukrajine.

Ukrajini se je posrečilo v šesto

Slovenski nogometaši so ostali praznih rok, a so si za svojo srčno predstavo prislužili ogromen aplavz. Pred severno tribuno ljudskega vrta je odmevalo "Ukrajina, Ukrajina". Njeni navijači so prišli na svoj račun, saj so njihovi ljubljenci v šestem poskusu končno odpravili urok dodatnih kvalifikacij.

V šesto jim je prek play-offa uspel preboj na veliko tekmovanje, tako da bodo prihodnje leto nastopili v Franciji. Sloveniji ostaja le boleč spomin na srečanje v Lvovu, kjer so si priigrali prevelik zaostanek. V torek se je izkazal za prevelikega.